Jedro

Iz povratnice v spisu izhaja, da je tožnik odločbo, s katero mu je bil namesto odvetnika Č.Č. določen odvetnik A.A., prejel dne 26. 5. 2010. Odvetnik A.A. pa je predlog za razrešitev iz razlogov, ki naj bi bili na strani tožnika, sodišču poslal po faksu že dne 20. 5. 2010 dopoldne, kar pa je celo na isti dan, ko je prejel odločbo o njegovi določitvi za odvetnika v navedeni zadevi. Zaradi tega tožena stranka ni imela podlage, da je celotno dejansko stanje v tej zadevi, ki ga je tožena stranka štela za pravno relevantnega, vzela izključno iz predloga za razrešitev odvetnika A.A. z dne 20. 5. 2010.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. Bpp 727/2008 z dne 21. 5. 2010 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi določil 2., 30., 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 in št. 23/2008, v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006, št. 105/2006, št. 126/2007 in 65/2008, v nadaljevanju ZUP) v prvi točki izreka odločila, da se razreši odvetnik A.A. iz Ljubljane, ki je bil z odločbo opr. št. Bpp 727/2008 z dne 14. 5. 2010 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je tožena stranka odločila, da se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena, o čemer bo po izplačilu stroškov odvetniku izdana odločba o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. V obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka pravi, da je bila z odločbo Bpp 727/2008 z dne 17. 7. 2008 odobrena B.B. izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, opr. št. P 94/2008, zaradi notarske overitve pogodbe za prepis lastništva garaže ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik C.C. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z odločbo Bpp 727/2008 z dne 16. 1. 2009 razrešil odvetnika C.C. in namesto njega za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči upravičencu B.B. določil odvetnika Č.Č. Razlogi za razrešitev so bili podani na strani upravičenca, saj je bilo ugotovljeno, da odvetnik C.C. ne more več zastopati upravičenca, ker so njuni pogledi v tolikšni meri različni, da nadaljnje delo ni bilo mogoče, pri čemer se je pristojni organ oprl tudi na predhodno mnenje Odvetniške zbornice Slovenije z dne 29. 12. 2008, v katerem je ta sporočila, da menijo, da je predlog odvetnika za razrešitev utemeljen. Z odločbo Bpp 735/2009 z dne 14. 5. 2010 je bil odvetnik Č.Č. razrešen na njegov predlog, ker ni na seznamu odvetnikov za izvajanje brezplačne pravne pomoči pri Odvetniški zbornici Slovenije. Namesto njega je bil določen odvetnik A.A. Na novo postavljeni odvetnik A.A. je dne 20. 5. 2010 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za razrešitev in sicer je navedel, da upravičenec konstantno izraža dvom v njegovo strokovnost, strokovnost zaposlenih v odvetniški družbi ter ne sprejema odvetnikovih pravnih predlogov. Upravičenec meni, da so mu dolžni nuditi storitve 24 ur na dan, tudi ob sobotah in nedeljah, česar mu odvetniška družba ne more zagotoviti. Odvetnik ocenjuje, da nadaljnje sodelovanje med odvetniško družbo in upravičencem ni mogoče, zato predlaga razrešitev. Tožena stranka ugotavlja, da je prošnja odvetnika A.A. za razrešitev utemeljena. Konflikt upravičenca z odvetnikom in njegovo subjektivno prepričanje o odvetnikovi nestrokovnosti ter nestrokovnosti odvetnikovih predlogov nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi, v 10. odstavku 30. člena ZBPP pa je določeno, da postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Za postavitev drugega odvetnika ni pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca in po določbi 11. odstavka 30. člena ZBPP se šteje, da če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Po izplačilu stroškov bo izdana odločba o neupravičenosti prejeti brezplačni pravni pomoči po 43. členu ZBPP, v kateri bo ugotovljena višina neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči in določen način in čas vračila.

V tožbi tožnik pravi, da ni prava uka oseba in zato prosi Upravno sodišče, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč. S pomočjo pravne pomoči bo tožnik navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in bo tako dokazal sodišču, da so njihove navedbe netočne, lažne. Kot laik v pravu tožnik navaja, da je odvetnik A.A. podal zahtevo za razrešitev po faksu dne 20. 5. 2010; kot razlog za razrešitev je navedel, da je krivda za razrešitev na strani tožnika. Navedba odvetnika A.A. so neresnične, žaljive in čista izmišljotina. V zadevi Bpp 727/2008 z dne 21. 5. 2010 je tožnik odločbo o dodelitvi odvetnika prejel šele 26. 5. 2010. Tožnik v zadevi Bpp 727/2008 z odvetniško pisarno A.A. ni imel nobenih razgovorov. Tožnik ni nikoli izražal dvoma v strokovnost odvetnika A.A. ali strokovnost njegovih zaposlenih. Tožnik ni nikoli klical odvetnika ne ob sobotah ne ob nedeljah. Tožnik nikoli ni izrazil željo, da želi 24 ur na dan storitev od odvetnika A.A. Tožnik ima posnet telefonski pogovor z odvetnikom A.A. z dne 21. 5. 2010 kjer mu A.A. zatrjuje, da krivda za zamenjavo ni na tožnikovi strani, temveč v preobilici dela odvetniške pisarne A.A. Da gre za zaroto sodišča in odvetnika A.A. proti tožniku pove dejstvo, da je A.A. podal zahtevo za izločitev po faksu dne 20. 5. 2010, začasna predsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani D.D. pa je že takoj naslednjega dne 21. 5. 2010 izdala odločbo, da se odvetnika A.A. razreši po krivdi tožnika, katero v tem sporu tožnik izpodbija. Tožnik ni imel niti možnosti izpodbijanja trditve odvetnika A.A. Tožnik je prejemnik socialne podpore, zato prosi sodišče za oprostitev vseh sodnih stroškov in tudi sodnih taks.

V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da je odločitev sprejela na podlagi odvetnikovega predloga za razrešitev z dne 20. 5. 2010, v katerem je po mnenju tožene stranke odvetnik prepričljivo navedel okoliščine, zaradi katerih ne more več opravljati svojega dela iz razlogov na strani upravičenca. Nasprotne navedbe prosilca v tožbi po mnenju pristojnega organa niso prepričljive in ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe z dne 21. 5. 2010. Tožba je utemeljena.

Odločba Upravnega sodišča št. Bpp 102/2010-2 z dne 29. 7. 2010 o zavrnitvi tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč v tem upravnem sporu je postala pravnomočna dne 7. 3. 2011, zato je sodišče šele po tem datumu lahko vzelo tožbo v vsebinsko obravnavo.

Sodišče ugotavlja, da so tožbeni ugovori utemeljeni in sicer v tem smislu, da iz povratnice v spisu izhaja, da je tožnik odločbo št. Bpp 727/2008 z dne 14. 5. 2010, s katero mu je bil namesto odvetnika Č.Č. določen odvetnik A.A., prejel dne 26. 5. 2010. Odvetnik A.A. pa je predlog za razrešitev iz razlogov, ki naj bi bili na strani tožnika, sodišču poslal po faksu že dne 20. 5. 2010 dopoldne, kar pa je celo na isti dan, ko je prejel odločbo o njegovi določitvi za odvetnika v navedeni zadevi. Zaradi tega tožena stranka ni imela podlage, da je celotno dejansko stanje v tej zadevi, ki ga je tožena stranka štela za pravno relevantnega, vzela izključno iz predloga za razrešitev odvetnika A.A. z dne 20. 5. 2010. Zaradi navedenih razlogov niso dejstva, na katera je tožena stranka oprla odločitev dovolj prepričljiva, pri čemer je v zadevi odločilno, tožena stranka v odgovoru na tožbo ni konkretno in argumentirano odgovorila na tožbene ugovore. To pa z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega akta pomeni, da bi tožena stranka morala pred izdajo odločbe v skladu z določbami ZUP o udeležbi stranke v postopku preveriti utemeljenost odvetnikovega predloga za razrešitev. Stranki je treba namreč po določbi 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (2. odstavek 34. člena ZBPP). Ker je tožena stranka kršila navedeni določbi ZUP v zvezi z 10. in 11. odstavkom 30. člena ZBPP in je to moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča.