Jedro

Pri presoji, ali je zavarovalno kritje izključeno ali ne, tako ni odločilen čas učinkovanja, kot zmotno meni druga toženka v pritožbi, ampak vzrok zamakanja. V konkretnem primeru vzrok zamakanja oziroma škode ni bila povečana vlaga ali pa morebiti padavine, ampak izlitje vode iz neustrezno položene in neustrezno vzdrževane vodovodne cevi. Kot izhaja iz točke 19 obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje ugotavlja, da je izvedenec gradbene stroke pojasnil, da vzrok vlaženja niso zaledne vode, saj sta na razdalji cca 5 m od hiše dva točkovna požiralnika, ki naj bi pobirala površinsko zaledno vodo (obstajalo je tudi prečrpališče), prav tako pa bi se vlaga v objektu, ki stoji že od leta 1979, kot posledica zalednih vod, pojavila mnogo prej. Ugotovljena dejstva se ne podrejajo 5. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, in sicer da je škoda posledica "počasnega škodljivega učinkovanja".

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje v točkah I in V izreka potrdi.

II. Druga tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje drugo toženi stranki (v nadaljevanju druga toženka) naložilo, da v roku 15 dni tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) plača znesek 3.734,87 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 10. 2017 dalje do plačila (točka I izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zoper drugo toženko zavrnilo (točka II Izreka). V celoti je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvo toženo stranko (v nadaljevanju prva toženka) (točka III izreka). Tožniku je naložilo, da prvi toženki povrne njene pravdne stroške (točka IV izreka) ter odločilo, da je tožnik dolžan povrniti drugi toženki 85,7% pravdnih stroškov, druga toženka pa tožniku 14,3% pravdnih stroškov (točka V izreka).

2. Zoper obsodilni del sodbe in stroškovno odločitev (točki I in V izreka) je druga toženka vložila pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba meni, da tožbeni zahtevek zoper drugo toženko ni utemeljen ter je odločitev sodišča prve stopnje zmotna. Le-to bi moralo ugoditi ugovoru druge toženke, da zavarovalno kritje po zavarovalni polici ne obstoji, ker je izpolnjen pogoj, kot ga določa 5. točka tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PG-odg/12-1 (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki določa, da zavarovalnica ne jamči za škodo na stvareh, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota, ipd., če to vplivanje počasi učinkuje. Pritožba ne soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da uporaba navedene izključitvene klavzule ni mogoča. Meni, da takšen zaključek drugi toženki kot zavarovalnici nalaga večje obveznosti, kot se jih je zavezala izpolniti z zavarovalno pogodbo oziroma polico in Splošnimi pogoji. Čeprav je bilo tekom postopka ugotovljeno, da je zavarovanec druge toženke dolžan vzdrževati vodovodno omrežje, obveznost zavarovalnice za izplačilo odškodnine ni neomejena. Že 1. člen Splošnih pogojev določa, da zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega na polici, in ima za posledico poškodovanje oseb oziroma poškodovanje stvari. Ker sta oba izvedenca z visoko stopnjo verjetnosti ugotovila, da je voda iz počene cevi iztekala dalj časa (lahko tudi do 6 mesecev), škodni dogodek ni nenaden in presenetljiv, zardi česar niso izpolnjeni niti pogoji iz prvega odstavka 1. člena Splošnih pogojev. Hkrati pa je v konkretnem primeru zaradi dalj časa trajajočega zamakanja, kljub morebitnem obstoju odškodninske odgovornosti zavarovanca druge toženke, podan izključitveni razlog po 5. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Druga toženka predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, vse s stroškovno posledico in priglašenimi pritožbenimi stroški.

3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz navedene določbe izhaja, da pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP) ter del absolutnih in vse relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niso del uradnega preizkusa, zato ga sodišče druge stopnje opravi le v okviru izrecno in jasno zapisanih trditev v pritožbi.

7. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP se mora sodišče druge stopnje opredeliti le do tistih navedb v pritožbi, ki so odločilnega pomena.

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana sodba ni obremenjena z uradoma uveljavljanimi procesnimi kršitvami.

9. Tožnik od druge toženke vtožuje plačilo škode na podlagi zavarovanja odgovornosti povzročitelja škode skladno z 965. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (kar pritožbeno ni sporno) izhaja, da je premoženjska škoda, ki je nastala na tožnikovi nepremičnini, posledica izlitja vode iz vodovodne cevi v delu napeljave, ki je v upravljanju C. d.d. (zavarovanec druge toženke) in da so vzrok za izlitje razpoke na cevi, do katerih je prišlo zaradi oksidacije železa. Po ugotovitvah izvedencev A. A. in B. B. je najverjetnejši vzrok za to bila nepravilna vgradnja cevi, saj slednja v zemlji ni imela nobene zaščite, zaradi česar je prerjavela.

11. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je podana odškodninska odgovornost zavarovanca druge toženke, ki ni ustrezno vzdrževal vodovodne cevi, čeprav je v okviru opravljanja svoje dejavnosti dolžan vzdrževati javni vodovod in priključke do odjemnega mesta (tč. 27. in 28. obrazložitve). Upoštevalo je, da druga toženka tekom postopka na prvi stopnji v zvezi z dolžnim in ustreznim vzdrževanjem ni podala določnih navedb (tč. 24. obrazložitve). Dejanske ugotovitve in dokazni zaključek sodišča prve stopnje, ki se nanaša na neustrezno vzdrževanje in vzrok za izliv vode, v pritožbenem postopku ni sporen, drugo toženka izpodbija le materialnopravno razlago sodišča prve stopnje, ki se nanaša na podan ugovor izključitve zavarovalnega kritja.

12. Tekom postopka na prvi stopnji je namreč druga toženka navajala, da je zavarovalno kritje v konkretnem primeru izključeno, saj je podan izključitveni razlog po 5. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev1. Ta določa, da zavarovalnica ne jamči za škodo na stvareh, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota, ipd. (emisije), če to vplivanje počasi učinkuje. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je stališče druge toženke, da dejanske ugotovitve v postopku dajejo podlago za odločitev, da so izpolnjene predpostavke za uveljavljanje navedene klavzule, zmotno.

13. Ugotovitev, da je voda iztekala dalj časa preden se je ugotovil vzrok zamakanja, še ne daje podlage za zaključek, da zavarovalno kritje po polici za zavarovanje splošne odgovornosti zavarovanca druge toženke ni podano. 5. točka tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev govori o popolnoma drugačnem dejanskem stanju, kot je podano v konkretnem primeru. Kot je razbrati iz besedila citirane določbe, le-ta govori o škodi na stvareh, ki je posledica vlage ali padavin in ne zamakanja, katerega vzrok je počena cev, ki ni bila ustrezno položena in vzdrževana.

14. V prvem primeru gre za škodo zaradi vzroka, ki ni odvisen od aktivnega ravnanja ali opustitve zavarovanca toženke (v skladu z določbo Splošnih pogojev ne bi bilo podano zavarovalno kritje za škodo, ki je nastala kot posledica povečane vlage in povečanih padavin), v drugem primeru pa gre za škodo, ki je posledica aktivnega ravnanja ali opustitve zavarovanca toženke (kot je bilo ugotovljeno in pritožbeno ni sporno, zavarovanec toženke ni ustrezno položil in vzdrževal vodovodne cevi, zaradi česar je počila in je povzročila škodo na tožnikovi nepremičnini).

15. Čeprav izlitja vode ni bilo mogoče ugotoviti takoj ob poku cevi (zaradi tega, ker je bila cev položena v zemlji cca 70 cm globoko, kar otežuje iskanje vzroka za zamakanje) in je voda iztekala daljše časovno obdobje, to še ne pomeni, da je izpolnjen dejanski stan, kot ga opisuje 5. točka tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, in sicer da je škoda posledica "počasnega škodljivega učinkovanja", na kar se v pritožbi sklicuje druga toženka.

16. Pri presoji, ali je zavarovalno kritje izključeno ali ne, tako ni odločilen čas učinkovanja, kot zmotno meni druga toženka v pritožbi, ampak vzrok zamakanja. V konkretnem primeru vzrok zamakanja oziroma škode ni bila povečana vlaga ali pa morebiti padavine, ampak izlitje vode iz neustrezno položene in neustrezno vzdrževane vodovodne cevi. Kot izhaja iz točke 19 obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje ugotavlja, da je izvedenec gradbene stroke pojasnil, da vzrok vlaženja niso zaledne vode, saj sta na razdalji cca 5 m od hiše dva točkovna požiralnika, ki naj bi pobirala površinsko zaledno vodo (obstajalo je tudi prečrpališče), prav tako pa bi se vlaga v objektu, ki stoji že od leta 1979, kot posledica zalednih vod, pojavila mnogo prej.

17. Zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor izključitve zavarovalnega kritja ni utemeljen in da je podana odgovornost druge toženke za tožniku nastalo premoženjsko škodo, se tako izkaže za pravilnega. Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo Splošne pogoje, zato očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

18. Pritožba se neutemeljeno sklicuje tudi na zmotno uporabo prvega odstavka 1. člena Splošnih pogojev. V skladu s prvim odstavkom 1. člena Splošnih pogojev zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici in ki ima za posledico: 1. telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb) in 2. uničenje ali poškodbo (poškodovanje stvari). Čeprav je odkrivanje vzroka zamakanja trajalo nekaj časa, to ne pomeni, da ne gre za nenaden in presenetljiv dogodek, kot želi prikazati druga toženka v pritožbi. Upoštevaje dejanske ugotovitve v postopku in materialnopravno podlago, drugi toženki s takšno odločitvijo ni bila naložena večja oziroma strožja obveznost, kot se jo je zavezala izpolniti v skladu z zavarovalno pogodbo in Splošnimi pogoji, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

19. Po povedanem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podano zavarovalno jamstvo druge toženke po Splošnih pogojih v zvezi z zavarovalno polico in nato odločalo še o višini odškodnine za premoženjsko škodo.

20. Pri tem je ugotovilo, da so bila izvedena dela, ki niso bila nujno potrebna za sanacijo nepremičnine zaradi škode, ki je nastala kot posledica izlitja vode zaradi počene cevi. Izvedba teh del predstavlja bistveno izboljšavo nepremičnine, zaradi česar je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnik upravičen le do povrnitve odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 4.558,09 EUR2. 21. Druga toženka izrecnih pritožbenih navedb zoper stroškovno odločitev ni podala, ampak jo je izpodbijala le v povezavi z odločitvijo o glavni stvari, zato je sodišče druge stopnje tudi glede tega dela odločitve opravilo uradni pritožbeni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP), ki ni pokazal kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

22. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo druge toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu (353. člen ZPP).

23. Druga toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

1 O pravni naravi Splošnih pogojev in uporabi razlagalnih metod glej VSRS II Ips 142/2017 z dne 11.10.2018; VSRS II Ips 71/2020 z dne 11.12.2020. 2 Ker je prva toženka iz naslova zavarovanja hiše tožniku že izplačala znesek 823,22 EUR, je sodišče prve stopnje ta znesek odštelo od zneska 4.558,09 EUR, tako da mu je druga toženka dolžna plačati še znesek 3.734,87 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zoper drugo toženko kot neutemeljen zavrnilo.