Jedro

Ker je v razlogih sodbe ugotovljeno zgolj to, kar iz predloženih in pridobljenih fotografij dejansko izhaja, očitana kršitev ni podana.

Ob obrazložitvi, zakaj sodišče dvomi v predložene listine, ni podana očitana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delno sodbo na podlagi pripoznave (točka I.) odločilo, da je toženi B. D. dolžan tožeči stranki plačati znesek 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2007 dalje do plačila in sicer v 15 dneh. Nadalje je odločilo, da ji je toženec dolžan plačati še zakonske zamudne obresti od zneska 100,00 EUR, ki so se natekle v času od 1.7.2005 do 31.12.2006 v skupni višini 20,66 EUR. Preostali del zahtevka, to je znesek 935,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1.1.2007 dalje do plačila ter natekle zakonske zamudne obresti od zneska 935,90 EUR od 1.7.2005 do 31.12.2006, ki znašajo 194,55 EUR, pa je zavrnilo (točka II). Pod točko III. je še odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti pravdne stroške v višini 27,75 EUR v 15 dneh v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo, s katero je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II.) in zoper odločitev o stroških postopka (točka III.) vlaga pritožbo tožeča stranka in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke ugodi s stroškovnimi posledicami. Navaja, da ugotovitev sodišča v obrazložitvi sodbe, da je z primerjavo fotografij, ki jih je posnel cenilec tožeče stranke in fotografije, ki jo je posnela policija na kraju nesreče, mogoče ugotoviti očitno neskladje, ni utemeljena, saj je sporna policijska fotografija bila posneta z bistveno večje oddaljenosti in zato na njej ni mogoče opaziti relativno majhnih poškodb, ki so jasno razvidne na fotografijah cenilca tožeče stranke. Ker takšna ugotovitev sodišča zato ni pravilna, je s tem podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožnica nadalje opozarja na kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo višine stroškov popravila, ki se nanašajo na popravilo nesporno poškodovane maske in prednjega levega dela odbijača. Iz računa o popravilu je razvidno, da se od 248.244,18 SIT (1.035,90 EUR) le znesek 26.899,20 SIT (112,24 EUR) nanaša na popravilo spornega žarometa, znesek 923,66 EUR pa se nanaša na popravilo prednjega odbijača in maske spornega vozila. Kljub temu sodišče ni obrazložilo, zakaj navedenega dokaza v višini škode ni sprejelo, ampak o višini škode le navaja, da soglaša, da vrednost poškodovanih delov na avtomobilu znaša približno 100,00 EUR. Posledično je sodišče kršilo tudi materialno pravo, saj je zavrnilo povsem utemeljen in izkazan tožbeni zahtevek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 448. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožnik zatrjuje, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je med fotografijo, ki se v spisu nahaja pod C1 in fotografijo št. 4 pod prilogo A4 mogoče že s prostim očesom zaznati očitno neskladje, saj na fotografiji, posneti na kraju samem, na oškodovančevem osebnem avtomobilu ni poškodbe, ki je zatrjevana s strani tožeče stranke na fotografiji št. 4 pod A/4 spisa. Prav tako na fotografiji pod C1 spisa ni mogoče opaziti zatrjevane praske na pokrovu motorja oškodovančevega vozila, niti poškodbe leve sprednje luči. Ker je torej v razlogih sodbe ugotovljeno zgolj to, kar je iz predloženih in pridobljenih fotografij dejansko izhaja, očitana kršitev ni podana.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo računa, ki izkazuje višino stroškov popravila nesporno poškodovanih delov vozila. Sodišče je tako na strani 4. obrazložitve zapisalo, da na podlagi izvedenih dokazov ugotavlja, da so bile cenilcu tožeče stranke pokazane tudi poškodbe, ki niso posledica škodnega dogodka z dne 10.4.2005 in da na podlagi takšnih ugotovitev ne more sprejeti izpovedb zaslišanih prič J. in M. S., poleg tega pa je takšno ravnanje oškodovanca tudi razlog, da je sodišče v konkretni zadevi odločalo le o tisti škodi, ki je bila neposredno zaznana na kraju samem ob ogledu policistov in katere obseg toženec priznava in se je oprlo na izpovedbe policistov in na fotografije pod C1 spisa. Glede vseh preostalih listin, med drugim gre tudi za zapisnik o cenitvi škode pod A3 in račun pod A5, pa je sodišče obrazložilo, da so zaradi teh ugotovitev dvomljive in jih sodišče iz tega razloga ne sprejema.

Ker sodba v zvezi s tem torej ima razloge in so ti razlogi takšni, da omogočajo preizkus sodbe, očitana kršitev ni podana. V kolikor pa pritožba s tem meri na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, pa pritožbeno sodišče opozarja, da iz tega razloga sodbe v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še glede ostalih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), in ugotovilo, da je sodišče, glede na dejanske ugotovitve, na katere je pritožbeno sodišče vezano, pravilno uporabilo materialno pravo in da tudi ni zagrešilo drugih absolutnih bistvenih kršitev postopka.

Pritožbo tožeče stranke je zato zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških je vsebovana v zavrnitvi pritožbe. Stroške, ki so pritožnici nastali, nosi sama, saj s pritožbo ni uspela (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).