Jedro

Če sodišče po uradni dolžnosti dovoli vknjižbo lastninske pravice na dediče na podlagi sklepa o dedovanju, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v breme zapustnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor Republike Slovenije proti sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr .št. Dn. št. 17526/2009 z dne 18.6.2009. Proti navedenemu sklepu se pritožuje Republika Slovenija kot udeleženka zemljiškoknjižnega postopka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ne dovoli vknjižbe izbrisa prepovedi prodaje in odtujitve s kakšnim pravnim poslom med živimi pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja v korist Republike Slovenije ter hkrati dovoli izbris vpisa na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodnika oziroma podrejeno razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. V pritožbi pojasnjuje, da je sodišče dovolilo sporni vpis brez zemljiškoknjižnega dovolila, saj v sklepu o dedovanju o tem ni bilo odločeno. To je v nasprotju z določbo 1. odst. 150. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Vsebina vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve po sklepu z dne 9.1.2001 se tudi ne ujema z zemljiškoknjižnim sklepom, ki je bil podlaga za vpis. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti popraviti ta vpis v skladu z določbo 200. čl. ZZK-1. Po mnenju pritožnice sodišče ni imelo podlage za sporen vpis v določbi 47. čl. ZZK-1. Na zapuščini, ki je predmet dedovanja, nedvomno obstaja terjatev Republike Slovenije, ki do danes nima poplačane celotne kupnine niti od zapustnice, niti od njenih pravnih naslednikov, kar pomeni, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja in stvar dedičev je, da se sami odločijo, ali sprejmejo zapuščino, ki je obremenjena s terjatvami. Republika Slovenija kot upnica pa nedvomno ni izdala listine v smislu 3. odst. 47. čl. ZZK-1. Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo sporni zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti v skladu z določbo 1. odst. 46. čl. ZZK-1 in na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. V korist dedičev je pri zapustnici lastnih nepremičninah dovolilo vknjižbo lastninske pravice in hkrati po uradni dolžnosti dovolilo vknjižbo izbrisa pravice prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin. Ta prepoved je bila vknjižena na podlagi pravnega posla v korist pritožnice in v breme zapustnice. Takšna obligacijska pravica pritožnice je zavezovala le zapustnico in ne novih lastnikov, saj po določbi 1. in 2. odst. 47. čl. ZZK-1 vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ni ovira za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na novega lastnika na podlagi sklepa o dedovanju. V takšnem primeru pa mora zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določbo 4. odst. 47. čl. ZZK-1 po uradni dolžnosti hkrati z dovolitvijo vknjižbe lastninske pravice na novega lastnika dovoliti tudi vknjižbo izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve. Za sporni vpis torej ni potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi ga izdal upravičenec ali bi bilo o njem odločeno v sodni odločbi, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa je podlaga za izbris citirano zakonsko določilo 4. odst. 47. čl. ZZK-1. Nasprotne trditve pritožnice so neutemeljene in nimajo podlage v materialnih določbah ZZK-1. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlog ni utemeljen. Ker so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, določeni v 148. čl. ZZK-1 in specialni določbi 4. odst. 47. čl. ZZK-1, sklep pa ni obremenjen s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ter 1. odst. 120. čl. ZZK-1, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Ker je prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin z izpodbijanim sklepom izbrisana iz zemljiške knjige, so pomisleki o nepravilnosti vpisa in potrebi po popravi pomotnega vpisa brezpredmetni. Tudi trditve pritožnice, da so dediči odgovorni za zapustnikove dolgove in da kupnina še vedno ni poravnana, na odločitev v tem postopku ne morejo vplivati. Trditve pritožnice o odgovornosti dedičev za zapustničine dolgove so sicer točne, vendar jih bo morala od njih izterjati v ustreznem drugem postopku, če jih dediča ne bosta poravnala prostovoljno.