Jedro

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil tekom pravdnega postopka nad tožencem začetek postopek osebnega stečaja, kar je vplivalo na njegovo poslovno in pravdno sposobnost. Podana je bistvena kršitev postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožniku plača 2.000 EUR z obrestmi od 2. 6. 2014 dalje do plačila ter 649,96 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženec v pravočasni pritožbi navaja, da jo vlaga zaradi bistvene kršitve postopka. Od 16. 2. 2015 je bil v osebnem stečaju (opr. št. St ...), zato bi moral biti postopek po uradni dolžnosti prekinjen, upnik pa bi moral svojo terjatev prijaviti stečajnemu upravitelju. Če bi mu bila terjatev priznana, bi izgubil pravno korist za vodenje pravde, sicer pa bi moral v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka. To je edina zakonska pot, po kateri bi se postopek lahko odvijal, vse ostalo je kršitev določb pravdnega postopka. Dodaja, da je pričanje tožnika polno neresnic in izmišljenega dogajanja, prav tako izjava priče. Predlaga razveljavitev sodbe.

3. Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem se sme odločitev izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožnik izrecno navaja, da je sodišče prve stopnje, ker postopka zaradi začetka osebnega stečaja nad njim ni prekinilo, zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, obenem pa graja dokazno oceno zaslišanja tožnika in priče, kar oboje predstavlja v tem postopku nedopusten pritožbeni razlog.

7. Toda pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, kot sledi.

8. Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni ves čas postopka. Od začetka postopka osebnega stečaja, ki je v obravnavanem primeru sicer nastopil po začetku pravdnega postopka1, je bila poslovna sposobnost toženca/stečajnega dolžnika omejena (386. člen ZFPPIPP). Pravdno sposoben je bil v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP) in zastopal ga je lahko le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Res je, da je v tem trenutku postopek osebnega stečaja že končan2, vendar je ključno, da ni bil končan ob vročanju vabil na glavno obravnavo3, ob vročanju tožnikovih vlog v izjavo4, ob vročanju sodbe5 niti ob vložitvi pritožbe. To pomeni, da so bila vsa navedena procesna dejanja opravljena s tožencem, kot da bi ta imel polno poslovno in pravdno spodobnost, pa je v vsem tem času ni imel, zato je podana absolutno bistvena kršitev postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Opisane kršitve pritožbeno sodišče ne more sanirati tako, da bi stečajni upravitelj naknadno odobril dejanja, ki jih je tekom postopka opravil toženec sam, oziroma da bi sodišče vročilo izpodbijano sodbo stečajnemu upravitelju, saj je sedaj stečajni postopek že končan in je toženec znova pridobil polno sposobnost). Treba bo ponoviti praktično celoten postopek (z izjemo vročanja tožbe v odgovor, ker je bilo to opravljeno še v času pred začetkom postopka osebnega stečaja, torej pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti te kršitve, temveč je moralo na toženčevo pritožbo izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti pred sodišče prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

10. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje postopek znova izpeljati/ponoviti vse od vložitve odgovora na tožbo dalje. Ob tem velja pripomniti, da je sodišče prve stopnje štelo, da je zaradi delnega umika tožbe med postopkom prišlo do spremembe vrednosti spornega predmeta na 2.000 EUR, kar bi terjalo uporabo pravil ZPP po 23. poglavju ZPP (spor majhne vrednost), a je bila tudi izjava (umik v soglasje) vročena tožencu neposredno in ne stečajnemu upravitelju, zato bo treba ponoviti tudi to procesno dejanje. Šele če bo toženec z delnim umikom soglašal, bo lahko sodišče prve stopnje postopek izpeljalo pravilih, ki veljajo v sporu majhne vrednosti, pri čemer pravdni stranki sedaj na posebnosti tega postopka (456. člen ZPP) nista bili opozorjeni in na to bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju paziti. Šele po izvedenem postopku in izčrpanem dokaznem postopku (bodisi v rednem postopku bodisi v sporu majhne vrednosti) bo lahko sodišče prve stopnje znova odločilo o tožbenem zahtevku, pri čemer bo lahko le v okviru podanih trditev pravdnih strank upoštevalo dejstvo, da so bile tožencu v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene.

1 Ta se je začel 18. 9. 2014, stečajni postopek pa 16. 2. 2015. 2 Pravnomočno je bil postopek osebnega stečaja nad tožnikom končan 4. 1. 2017. 3 Za naroke 6. 7. 2015, list. št. 30; 1. 3. 2016, list. št. 34; 12. 4. 2016, list. št. 46; 7. 6. 2016, list. št. 52; 8. 9. 2016, list. št. 68 (toženec v tem času tudi ni mogel veljavno pooblastili odvetnika, da bi ga zastopal); 18. 10. 2016, list. št. 77. 4 Vročanje vloge z 12. 5. 2016, red. št. 39. 5 Vročanje je bilo odrejeno 17. 11. 2016, sodba pa je bila tožencu vročena 17. 12. 2016.