Jedro

Pričakovanje, da bi predlagano sodišče lažje izvedlo kazenski postopek, samo po sebi še ne more utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti. Izraženo mora biti v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper osumljenega M. F. vložilo zahtevo za uvedbo preiskave zaradi suma storitve nadaljevanega kaznivega dejanja zatajitve po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 208. člena in v zvezi s tretjim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani G. Š. je dne 4. 6. 2018 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Mariboru. Meni, da prenos pristojnosti narekujejo razlogi ekonomičnosti, saj bi se predmetni postopek pred mariborskim sodiščem izvedel hitreje, z manj stroški in manjšo izgubo časa za procesne udeležence. Predlog utemeljuje z okoliščinami, da ima osumljenec stalno prebivališče v Mariboru, da so bila vsa izvršitvena ravnanja storjena na območju Maribora in da ima pet od devetih v zahtevi za preiskavo predlaganih prič naslov prebivališča na območju pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče.1 Pri tem gre za presojo dejanskih okoliščin v vsakem konkretnem primeru, ki jo mora opraviti sodišče, ki o tem odloča, pri čemer vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos pristojnosti, na primer, če so procesni udeleženci z območja različnih sodišč in za njih sedež delegiranega sodišča ni bistveno bližji od sedeža sodišča, ki predlaga delegacijo.2

4. Pri presoji, ali za vodenje postopka določiti drugo sodišče, predstavlja dejstvo, da imajo osumljenec in nekatere priče prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Mariboru vsekakor relevantno okoliščino. Vendar pričakovanje, da bi predlagano sodišče lažje izvedlo kazenski postopek, samo po sebi še ne more utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti. Izraženo mora biti v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.3 V konkretnem primeru je treba upoštevati tudi druge okoliščine, med drugim sedež oškodovane družbe, ki je v Ljubljani, in prebivališče njenega zakonitega zastopnika ter drugih predlaganih prič. Oddaljenost prebivališča osumljenca in petih predlaganih prič od kraja sodišča, pri katerem je bila zahtevana uvedba preiskave, po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru nima tolikšne teže, da bi utemeljevala odstop od splošnih pravil o določitvi pristojnosti, saj imajo nekatere priče, med njimi tudi zakoniti zastopnik oškodovane družbe J. L., prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani (Ribnica).4 V Ljubljani, kjer naj bi glede na očitke iz zahteve za preiskavo nastala prepovedana posledica, pa je, kot navedeno, tudi sedež oškodovane družbe.

5. Ker osumljenec in predlagane priče prihajajo z različnih območij, pri čemer so nekatere bližje sodišču, ki naj bi po predlogu odločalo v zadevi, nekatere pa krajevno pristojnemu sodišču, upoštevati pa je treba tudi sedež oškodovane družbe, je Vrhovno sodišče odločilo, da v konkretni zadevi okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, niso podane.

1 Horvat, Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 83. 2 Prav tam, str. 83. Gl. tudi sklep Vrhovnega sodišča I Kr 36883/2017 z dne 19. 10. 2017. 3 Gl. tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 34576/2015 z dne 23. 6. 2016 in I Kr 26182/2016-27 z dne 8. 12. 2016. 4 Razdalja med Ribnico in Ljubljano znaša 43,6 km, med Ribnico in Mariborom pa 167 km. Vir: https://www.amzs.si/na-poti/razdalje-med-kraji.