Jedro

Toženec je z nakupom stanovanja nase prevzel vse obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki. Obveznosti plačevanja v rezervni sklad se ne more razbremeniti zgolj zato, ker v zemljiški knjigi (še) ni vpisan kot lastnik stanovanja.

Omejitev števila pripravljalnih vlog v sporih majhne vrednosti (452. čl. ZPP) stranki ne preprečuje, da sodišča ne bi (pravočasno) opozorila na procesne pomanjkljivosti (glede zastopanja nasprotne stranke).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 6 I 2005/12884 z dne 6.12.2005 v prvi in četrti točki v celoti ostane v veljavi, toženec pa je tožnikom dolžan povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 311,89 EUR.

(2) Zoper sodbo se pritožuje toženec ''iz vseh pritožbenih razlogov''. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita, da se v sodbi ni v ničemer opredelilo do njegovih ugovorov. Pritožnik vztraja pri tem, da je izmera kvadrature stanovanj kot podlaga za izračun vplačil v rezervni sklad napačna, saj ne upošteva veljavnih standardov ter ne odraža dejanske stanovanjske površine. Prispevek je previsok tudi zato, ker obstaja neevidentirana stanovanjska površina, za katero lastniki ne plačujejo ustreznega prispevka. Obračun prispevka pa tudi sicer ni v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Napačna naj bi bila tudi pravna podlaga sodbe, saj toženec do 3.2.2006 ni bil vknjižen kot etažni lastnik in torej ni pasivno legitimiran. Pritožba nadalje zatrjuje procesne kršitve v zvezi z zastopanjem tožnikov in se pri tem sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1127/2007. Upravniku G. u. d.o.o. je v času sojenja namreč prenehalo pooblastilo za zastopanje, saj mu je bila v februarju 2008 odpovedana pogodba o upravljanju. Etažne lastnike bi moral tako zastopati nov upravnik družba SZ R. c. d.o.o. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Glede na to, da je toženec v postopku na prvi stopnji že podal 2 pripravljalni vlogi, ni imel realnih možnosti opozoriti sodišče na to dejstvo. Sicer pa je pritožnik mnenja, da je sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti na obstoj pooblastilnega razmerja. S tem povezano je tudi vprašanje sklepčnosti tožbenega zahtevka. Račun, na katerega naj bi nakazal vtoževani znesek, je namreč zaprt, zato je izvršba nemogoča. Pritožba za konec dodaja, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev rezervnega sklada, saj pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki ni bila sklenjena.

(3) Tožniki na pravilno vročeno pritožbo niso odgovorili.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da v pritožbi zatrjevane kršitve, ki jih je v tovrstnih sporih dopustno uveljavljati, niso podane, niti ni ugotovilo ostalih procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 73/2007– UPB3 s spremembami, ZPP).

(6) Plačevanje v rezervni sklad je zakonska obveznost etažnih lastnikov, kadar ima stavba več kot osem posameznih delov in več kot dva lastnika (119. čl. Stvarnopravnega zakonika, Ur. list RS, št. 87/2002, SPZ). Iz podatkov v zemljiški knjigi pri vl. št. 2978, k.o. S. izhaja, da je na stanovanjski stavbi na B. p. 22 vzpostavljena etažna lastnina z identifikacijsko oznako 3408.ES, v podvl. 2978/1 – 58 pa je vpisano 58 stanovanj s prav toliko lastniki. Glede na takšno stanje je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so etažni lastniki (pravilneje pridobitelji posameznega dela, opombe pritožbenega sodišča) dolžni plačevati v rezervni sklad. Zmotno je torej stališče pritožbe, da takšna obveznost nastane šele s sklenitvijo pogodbe o medsebojnih razmerjih, s katero se etažni lastniki sicer lahko dogovorijo za višji znesek od predpisanega (druga alineja 1. odst. 116. čl. SPZ). Toženec se svoje obveznosti ne more razbremeniti zgolj zato, ker v zemljiški knjigi tedaj še ni bil vknjižen kot lastnik. Z nakupom stanovanja je namreč prevzel vse pravice in obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki. Ker ne gre za odločilno dejstvo, so neutemeljeni pritožbeni očitki o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, ker se sodišče prve stopnje do tega dejstva ni opredelilo oziroma o napačni uporabi materialnega prava, ko je presodilo, da je podana njegova pasivna legitimacija.

(7) Pritožba z navedbami, da izračun prispevka (zaradi napačne izmere kvadrature stanovanja) ni pravilen, izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki pa jih zaradi omejenih pritožbenih razlogov v tovrstnih sporih (458. čl. ZPP) ni mogoče upoštevati. Izhodišče pritožbe, iz katerega izhajajo takšni pomisleki, pa je tudi sicer napačno. Osnova za izračun prispevka je namreč bruto (in ne neto) površina posamičnega dela (in ne skupnih delov, primerjaj 3. čl. Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka je osnova za izračun prispevka). Pritožbene navedbe o dejanski površini stanovanja ter neevidentirani površini v bloku (hišniško stanovanje, prostori za odlaganje odpadkov) se tako izkažejo za brezpredmetne.

(8) S sklepom o izvršbi je bilo tožencu naloženo le, da poravna (v predlogu za izvršbo navedeno) terjatev. Ker način izpolnitve obveznosti (plačilo na določen transakcijski račun) ni predmet sklepa o izvršbi oziroma izpodbijane sodbe, so pritožbeni očitki o neizvršljivosti sodbe oziroma nesklepčnosti zahtevka neutemeljeni.

(9) Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o napačnem zastopanju tožnikov. Navedeno procesno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi več po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), bi moral toženec namreč uveljavljati že pred sodiščem prve stopnje, kasneje (v pritožbi) pa le, če je pred tem ni mogel navesti brez svoje krivde (286b. čl. ZPP). Da je bila upravniku G. u. d.o.o. v februarju 2008 odpovedana pogodba o upravljanju večstanovanjske hiše na B. p. 22, s čemer je prenehala tudi funkcija zakonitega zastopnika, bi toženec po stališču pritožbenega sodišča lahko opozoril najkasneje na naroku dne 6.5.2009. Pritožnik svoje ravnanje sicer opravičuje z določbo 452. čl. ZPP, po kateri lahko v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži le dve pripravljalni vlogi, v povezavi z določbo 450. čl. ZPP, po kateri postopek poteka na podlagi pisno izvedenih dejanj. Vendar se navedene omejitve nanašajo le na navajanje dejstev in dokazov, na katerih stranka utemeljuje zahtevek oziroma s katerimi mu stranka nasprotuje, ne pa na ugovore procesne narave. Pogoj ''nekrivde'', ki bi tožencu omogočalo uspešno uveljavljanje kršitve v pritožbi, zato ni izpolnjen. Dolžnost stranke, da pravočasno graja procesne kršitve, pa velja kljub temu, da sodišče na pravilnost zastopanja ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti (primerjaj Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 414, 4. točka). Ne glede na to pa pritožbeno sodišče dodaja, da je G. u. d.o.o. s predložitvijo potrdila iz registra upravnikov (priloga A4) in pogodbe o upravljanju (priloga A5) izkazal, da je upravnik omenjene stanovanjske hiše. Sodišče prve stopnje brez ustreznega opozorila toženca, da je bila pogodba o upravljanju odpovedana, ni moglo podvomiti, ali je temu tako.

(10) Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. čl. ZPP).