Jedro

Ker se je v pritožbenem postopku izkazalo, da taksna obveznost zaradi spremenjenega uspeha strank v postopku pred sodiščem prve stopnje za toženca ni nastala v višini, kot izhaja iz plačilnega naloga, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nepravilna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje – postopek na splošno z dne 10. 4. 2022 ugodi in se plačilni nalog razveljavi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 186,66 EUR, v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v znesku 453,60 EUR za postopek pred sodiščem prve stopnje - postopek na splošno z dne 10. 5. 2022 (I. točka izreka). Odločilo je, da rok za plačilo sodne takse na podlagi že izdanega plačilnega naloga začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (II. točka izreka).

2. Toženec sklep izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru zoper prvostopni plačilni nalog z dne 10. 5. 2022 ugodi in ga razveljavi. Navaja, da sodišče prve stopnje zmotno razlaga določilo drugega odstavka 3. člena ZST-1. Posamezniku lahko naloži obveznost le zakon ali pravnomočna oblastvena odločba. ZST-1 niti v navedeni določbi niti drugje ne določa, kdo je taksni zavezanec v individualnih delovnih sporih. Takšno odločitev prepušča sodišču. Odločitev sodišča učinkuje od izvršljivosti odločbe, s katero je ta obveznost določena. Ker ZST-1 nima določil o nesuspenzivnosti pritožbe v zvezi s taksnimi obvezami strank, bi lahko 2. stavek III. točke sodbe prvostopnega sodišča z dne 28. 3. 2022 v razmerju do toženca učinkoval šele v primeru pravnomočnosti, do te pa ne v trenutku izdaje plačilnega naloga z dne 10. 5. 2022 ne v trenutku sprejema izpodbijanega sklepa še ni prišlo. Glede na navedeno je bil izpodbijani prvostopni plačilni nalog preuranjen, izpodbijani sklep pa je nezakonit. Zakonodajalec je z nedomišljeno novelo ZST-1 povzročil notranjo napetost med posameznimi določili, ki ne more imeti vpliva na uresničevanje ustavne pravice posameznika do enakega varstva pravic v sodnih postopkih in ruši ustavno načelo pravne države.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.) v postopku o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje in v postopku o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje plača takso tisti, ki ga kot zavezanca za plačilo takse s smiselno uporabo določb o povrnitvi stroškov zakona, ki ureja pravdni postopek, določi sodišče v odločbi o stroških postopka. Navedena določba je bila vnešena v ZST-1 na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D; Ur. l. RS, št. 2014/2021). Vendar pa ta določba oziroma novela ZST-1, ki je sicer res nedomišljena, na uresničevanje ustavne pravice posameznika do enakega varstva pravic v sodnih postopkih ne vpliva, niti ne predstavlja kršitve ustavnega načela pravne države. Ne glede na to, da po uveljavitvi novele delovno sodišče odloči o taksni obveznosti v izreku sodbe, smiselno ob uporabi določb o povrnitvi stroškov postopka, npr. v tej zadevi s sodbo opr. št. Pd 196/2018 z dne 28. 3. 2022, ki v času izdaje naloga za plačilo takse še ni bila pravnomočna (zoper sodbo se je pritožil toženec), to ne vpliva na zapadlost taksne obveznosti. V skladu s 4. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 namreč nastane taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje in za postopek o socialnih sporih pred sodiščem prve stopnje takrat, ko je sodna odločba vročena stranki.

6. Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila pooblaščencu toženca sodba Pd 196/2018 z dne 28. 3. 2022 vročena z iztekom dne 13. 5. 2022. S tem dnem je nastala taksna obveznost. Glede na tako pravilno ugotovljen datum nastanka taksne obveznosti, je bil plačni nalog za plačilo sodne takse za postopek na splošno po tarifni številki 2311 ZST-1 v znesku 453,60 EUR pooblaščencu toženca posredovan dva dni pred zapadlostjo taksne obveznosti, kar je nepravilno, saj iz povratnice izhaja, da ga je pooblaščenec prejel 11. 5. 2022. Rok za plačilo izdanega plačilnega naloga bi tako pravilno pričel teči 14. 5. 2022, in ne že naslednji dan po vročitvi naloga (torej 12. 5. 2022). Vendar pa navedeno ni bistveno za odločitev, ker je sodišče prve stopnje v II. točki izpodbijanega sklepa skladno s 7. odstavkom 34.a člena ZST-1 določilo nov rok, ki je pričel teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrnitvi ugovora.

7. V obravnavani situaciji pa ni mogoče spregledati, da je pritožbeno sodišče s sodbo opr. št. Pdp 597/2022 z dne 6. 6. 2023 delno ugodilo pritožbi toženca ter dosojeni znesek 18.851,24 EUR znižalo na 14.784,81 EUR, s tem pa se je spremenil uspeh strank tako, da znaša uspeh tožeče stranke 78,4 %, toženca pa 21,6 %. To pa je dejstvo, na katerega ZST-1 veže obveznost posamezne stranke za plačilo določene višine sodne takse. Tožena stranka je tako dejansko dolžna plačati le 78,4 % sodne takse, tožeča stranka pa preostali odstotek v višini 21,6 %.

8. Ker se je torej v pritožbenem postopku izkazalo, da taksna obveznost zaradi spremenjenega uspeha strank v postopku pred sodiščem prve stopnje za toženca ni nastala v višini, kot izhaja iz plačilnega naloga, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nepravilna. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da na tako presojo ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločalo, ko odločba pritožbenega sodišča o glavni stvari še ni bila izdana. Pritožniku je namreč uspeh v višini 21,6 % priznan s pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča, ta pa ima vpliv tudi na odmero sodne takse na prvi stopnji, zato mora dejstvo uspeha strank v postopku na prvi stopnji v predmetni pritožbi upoštevati tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče je pritožbi zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 3. člena ZST-1 ter 3. odstavkom 34.a člena ZST-1 odločitev spremenilo tako, da je ugovoru toženca ugodilo in izdani plačilni nalog razveljavilo. V skladu z določbo tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 in upoštevaje novo porazdelitev taksne obveznosti, bo moralo sodišče prve stopnje po prejemu tega sklepa strankama izdati in skupaj s sklepom vročiti nov nalog za plačilo sodne takse.

9. Toženec je priglasil stroške za sestavo pritožbe zoper sklep. Za navedeno pravdno dejanje je upravičen do 250 točk (tar. št. 16/4 OT), 5 točk administrativnih stroškov ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 186,66 EUR (165. člen ZPP).