Jedro

Končni zapis o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje kot nosilec javnih pooblastil in ki predstavlja osnovo za izrek ukrepov nadzora, je dokončni posamični akt, in se po 2. odstavku 1. člena ZUS izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo zoper končni zapis tožene stranke z dne 12.7.2001, o opravljenem nadzoru nad izvrševanjem programov zdravstvenih storitev in uresničevanjem pogodb. Tožbo je zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), ker je ugotovilo, da izpodbijani zapis tožene stranke ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

V obrazložitvi je navedlo, da niti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 99/01) niti Zakon o zdravstveni dejavnosti ( ZZDej, Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 37/95, 8/96) nimata določb o vsebini nadzora nad izvajanjem programov zdravstvenih storitev in uresničevanjem pogodb, niti ne določata ukrepov, ki se pri opravljanju tega nadzora lahko izrečejo. Iz določb navedenih zakonov tudi ne izhaja, da se za opravljanje navedenega nadzora izda predpis in tudi ne, da je zoper akt, izdan v postopku nadzora, dopusten upravni spor. Glede na navedeno ni mogoče sklepati, da bi bil končni zapis izdan v upravnopravnem razmerju oziroma, da bi imel pravno naravo akta, izdanega v upravni stvari. Ker s končnim zapisom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, izhajajoči iz predpisa, ga tudi ni mogoče šteti za posamični akt, ki sicer nima značaja upravnega akta.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za akt iz 2. člena ZUS, ni pravilno. Po določbi 3. člena ZZDej se zdravstvena dejavnost opravlja kot javna služba. In, če je zdravstvena dejavnost javna služba, je tudi tožena stranka, ki opravlja nadzor, nosilec javnih pooblastil. Ne drži, kar navaja sodišče prve stopnje, da ZZVZZ in ZZDej nimata določb o vsebini nadzora nad izvajanjem programov zdravstvenih storitev in uresničevanjem pogodb in da ne določata ukrepov, ki se pri opravljanju nadzora lahko izrečejo. ZZDej vsebuje poglavje Nadzorstvo in v 76. členu predvideva več vrst nadzora, med drugim tudi nadzor, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V določbi 83. člena ZZDej je določeno, da Zavod nadzira izpolnjevanje pogodb, ki jih je sklenil za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Vsebino nadzora nad izvajanjem programov zdravstvenih storitev in uresničevanjem pogodb določa Pravilnik o nadzoru nad izvajanjem programov zdravstvenih storitev in uresničevanje pogodb (Pravilnik), izdan na podlagi ZZVZZ, ZZDej in Statuta tožene stranke, ki v 22. členu določa, da lahko izvajalec zoper končni zapis zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču v 15 dneh od prejema pisnega izvoda končnega zapisa. Glede na navedeno bi moralo upravno sodišče, če je menilo, da ni pristojno, tožbo odstopiti pristojnemu sodišču. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje da opravi nov postopek ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen končni zapis o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka opravlja za svoje oskrbovance in uresničevanjem pogodbe, ki jo je sklenila s toženo stranko. Za tak nadzor ima tožena stranka pooblastilo v določbi 77. člena ZZVZZ in 4. točki 76. člena ZZDej. Vsebino, vrsto in obseg nadzorov, ki jih izvaja tožena stranka, določa Pravilnik, objavljen v Modrem Občasniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje, sprejet na podlagi ZZDej in statuta tožene stranke. Zato se tožnik nanj utemeljeno sklicuje. Iz določb Pravilnika izhaja, da tožena stranka s končnim zapisom odloči o pripombah in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o ugotovitvah tožene stranke pri opravljenem nadzoru. Zoper končni zapis je možno zahtevati sodno varstvo, pri pristojnem sodišču. Končni zapis, zoper katerega ni bila vložena zahteva za sodno varstvo postane dokončen in predstavlja osnovo za izrek ukrepov nadzora (17., 18. in 19. člen Pravilnika). Glede na navedeno ureditev je končni zapis, ki ga tožnik izpodbija s tožbo, dokončni posamični akt, ki ga izda tožena stranka kot nosilec javnih pooblastil. Tak akt pa se po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS izpodbija v upravnem sporu. In ker torej razlog za zavrženje tožbe ni podan, je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožbo zavrglo, bistveno kršilo odločbo 3. točke 34. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.