Jedro

Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben, kar mu omogoča nadaljnje poslovanje. Ker sta namena obeh postopkov identična, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla dva glavna postopka prisilne poravnave.

V ravnanju dolžnika, ki je po že uvedenem postopku (redne) prisilne poravnave vložil tudi obravnavani predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, je zaznati namen zavlačevanja z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni zlorabo postopka prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlog dolžnika za poenostavljeno prisilno poravnavo z dne 17. 11. 2014 zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zavrženje predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o začetku poenostavljene prisilne poravnave utemeljilo z ugotovitvijo, da je vsebina predloga v skladu s prvim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP, dolžnik pa je predlogu predložil vse priloge iz 1., 3., in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da procesne ovire iz 221.c člena ZFPPIPP ne obstajajo.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je dolžnik 1. 4. 2014 vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil začet s sklepom St 1424/2014 dne 8. 5. 2014. Navedeni sklep je bil s sklepom Cst 249/2014 z dne 17. 6. 2014 razveljavljen in predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavržen, ker dolžnik niti po pozivu sodišča ni predložil izjave v obliki notarskega zapisa, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Upnik je nato 19. 6. 2014 vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, ki pa ga je sodišče prve stopnje prekinilo do konca postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 4090/2014. Predlog prisilne poravnave je dolžnik vložil 5. 9. 2014, nato pa 17. 11. 2014 še predmetni predlog poenostavljene prisilne poravnave.

6. Postopek poenostavljene in (redne) prisilne poravnave sta postopka zaradi insolventnosti. Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben, kar mu omogoča nadaljnje poslovanje. Ker sta namena obeh postopkov identična, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla dva glavna postopka prisilne poravnave. Izpodbijani sklep je že iz tega razloga napačen.

7. Višje sodišče pa pritrjuje tudi pritožbenemu opozorilu, da je v ravnanju dolžnika zaznati namen zavlačevanja z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni zlorabo postopka prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka (prim. 11. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Kot je navedeno že zgoraj, je dolžnik poleg dveh predlogov za poenostavljeno prisilno poravnavo, vložil še predlog redne prisilne poravnave, in sicer po tem, ko je upnik vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Zakaj je dolžnik po že uvedenem postopku (redne) prisilne poravnave vložil tudi predmetni predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, ni jasno; višje sodišče pa pritrjuje pritožbenemu opozorilu, da takšno postopanje dolžnika kaže na namen zavlačevanja s postopkom.

8. Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ne da bi posebej odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe, ki niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.