Jedro

Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Organ s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnik) doseči z BPP. Mora pa presoditi, da ni na prvi pogled očitno, da prosilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo nima nobene možnosti za uspeh in da je zato v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prizadete stranke - prosilca za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki zahteve za sodno varstvo zoper odločbo v postopku o prekršku Policijske postaje Celje št. 5550097541946 z dne 16. 1. 2023 od 11. 2. 2023 dalje (I. točka izreka). V presežku, in sicer za dodelitev BPP za svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter za oprostitev plačila stroškov postopka je prošnjo kot neutemeljeno zavrnila (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da organ po pregledu predloženih listin ni mogel ugotoviti, ali prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, saj v trenutku odločanja o prošnji še ni razpolagal z vsemi podatki o finančnem in premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov in jih bo tako še moral pridobiti. Ker pa se prosilcu izteka rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, je organ na podlagi 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločil, da se prosilcu odobri nujna BPP. Pri tem je upošteval tudi kriterije glede objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, in sicer da prosilec zaproša za dodelitev v postopku zaradi prekrška, kjer je bil udeležen kot kršitelj, ki je bil spoznan za odgovornega storitve prekrška, ki ga je storil s tem, ko je 22. 11. 2022 ob 10.50 uri vozil v javnem cestnem prometu kolo znamke Rog po mestni ulici ... iz smeri Celja v smeri Bukovžlaka v naselju Trnovlje, kjer je v bližini objekta ... prečkal prehod za kolesarje, kjer je vanj trčil voznik osebnega avtomobila, C. C. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola in neposredne udeležbe v prometni nesreči, je bil kršitelju s pisno odredbo odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, ki je bil opravljen v SB Celje, odvzeta vzorca pa sta bila poslana na analizo, pri čemer iz poročila o toksikološki preiskavi vzorcev krvi in urina z dne 1. 12. 2022 izhaja, da je imel kršitelj A. A. v krvi najmanj 0,84 grama alkohola na kilogram, s čimer je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ter s tem storil prekršek po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, zaradi česar se mu je na podlagi ZPrCP izrekla globa v višini 900,00 EUR. Plačati mora tudi sodno takso v višini 90,00 EUR ter stroške postopka v skupni višini 132,14 EUR, vse v 30-ih dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je kršitelj pravočasno napovedal zahtevo za sodno varstvo, zato je prekrškovni organ izdal odločbo z obrazložitvijo, s čimer so mu bili predstavljeni dokazi, s katerimi razpolaga prekrškovni organ. Po izvedenem postopku je bilo ugotovljeno, da je kršitelj vozil kolo v javnem cestnem prometu, ko je vanj trčilo osebno vozilo. Po odrejenem strokovnem pregledu krvi in urina je toksikološko poročilo pokazalo, da je imel voznik A. A. v krvi najmanj 0,84 grama alkohola na kilogram, s čemer je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP ter s tem storil prekršek po 3. točki 4. odstavka 105. člena ZPrCP, za katerega je predpisana globa 900,00 EUR. Zoper navedeno odločbo o prekršku želi vložiti zahtevo za sodno varstvo, ki jo je pravočasno napovedal. V zahtevi za sodno varstvo želi izpostaviti, da mu je bil strokovni pregled krvi in urina v SB Celje odrejen brez pravne podlage, na podlagi česar se mu posledično očita vožnja s kolesom pod vplivom alkohola. Prosilec je bil sam oškodovan, saj ga je med pravilnim prečkanjem ceste zbil voznik osebnega vozila. V zahtevi želi izpovedati vsa relevantna dejstva o okoliščinah prekrška, ki govore njemu v prid in ki niso bila upoštevana s strani PPP Celje, hkrati pa bo glede na dejansko stanje predlagal, da se ga v primeru izreka sankcije sankcionira mileje, saj sporno ravnanje prosilca ni prekršek, ampak gre kvečjemu za dejanje neznatnega pomena, zaradi česar je upravičen do milejše sankcije, tj. do opomina ali opozorila. Prosilec predhodno še ni bil kaznovan za kakršenkoli prekršek.

3. Organ ugotavlja, da ni na prvi pogled očitno, da prosilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo nima nobene možnosti za uspeh in je v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo, s katero želi zatrjevati napačno uporabo določb materialnega prava (odredba o strokovnem pregledu z odvzemom krvi in urina) ter nepravilno ugotovitev dejanskega stanja (da dejanje, ki se mu očita, ni prekršek).1 Prosilcu je zoper predmetno odločbo zagotovljena možnost vložitve zahteve za sodno varstvo, pri čemer mu rok za vložitev še ni potekel. Organ zato ocenjuje, da ima prosilec v sodnem postopku, za katerega zaproša za dodelitev nujne BPP, vsaj minimalne verjetne izglede za uspeh, ter da je zanj nedvomno izjemnega pomena, da bo lahko s strokovno pomočjo odvetnika sestavil in vložil zahtevo za sodno varstvo. Izid zadeve prav tako pomembno vpliva na njegov socialno- ekonomski položaj, saj si s pravnim sredstvom prizadeva znižati globo, ki mu je bila izrečena. Zadeva tako ni očitno nerazumna, njen izid pa je za prosilca življenjskega pomena. Tako je ugotoviti, da so podani objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Organ je posledično odločil, da mu na podlagi 36. člena ZBPP dodeli nujno BPP, do katere je upravičena oseba, ki bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali vložitve prošnje zamudila rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. V tem primeru pristojni organ ne glede na določbe ZBPP o pogojih in postopku za odobritev BPP nemudoma odobri BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (36. člen ZBPP).

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilca zavrne oz. zavrže kot neutemeljen, podrejeno pa naj vrne zadevo po odpravi odločbe v ponovni postopek. Navaja, da toženka ni opravila materialnopravne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP, torej materialnopravne presoje o tem, da zadeva ni očitno nerazumljiva in ima prosilec vsaj verjetne izglede za uspeh. Izpodbijana odločba tako nima razlogov o odločilnem dejstvu in se je ne da preizkusiti. Tožnik meni, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo v postopku o prekršku. Prosilec sam navede, da je bil kot voznik osebnega kolesa udeležen v prometni nezgodi, in sicer kot oškodovanec. Kot določa 105. člen ZPrCP, je vožnja vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola prepovedana. In kot nadalje določa deveti odstavek 107. člena ZPrCP, sme policist med drugim tudi (neposrednemu) udeležencu prometne nesreče zaradi ugotovitve, ali je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola.

5. Ugotavlja, da ne drži navedba prosilca, da mu je bil kot udeležencu prometne nesreče brez pravne podlage odrejen strokovni odvzem in pregled krvi ter urina. Policistu, ki mora v celoti ugotoviti okoliščine prekrška, to pravno podlago daje deveti odstavek 107. člena ZPrCP. Prosilcu je bila globa izrečena iz razloga, ker je kot udeleženec v prometu vozil pod vplivom alkohola v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 105. člena in v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP, ki prepoveduje vožnjo vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola. Tožnik tako meni, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh v vložitvijo zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo v postopku o prekršku. Prosilec ne izkaže, da mu je bil strokovni pregled odrejen brez pravne podlage niti ne izkaže oz. ne zatrjuje, da v prometu ni bil udeležen pod vplivom alkohola.

6. Toženka je po pozivu sodišča predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Sodišče je v postopek pritegnilo tudi prosilca - prizadeto stranko, ki odgovora na tožbo ni podal. **Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodni senat je 4. 4. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K izreku**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka ugodila prosilčevi prošnji za dodelitev nujne BPP, in sicer med strankama sporna okoliščina, ali je zadeva očitno nerazumna (presoja objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP).

11. Sodišče ugotavlja, da razlogom, s katerimi tožnik izpodbija navedeno odločbo, v obravnavani zadevi ni mogoče slediti.

12. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člena ZBPP). BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…). Navedena zakonska ureditev torej organu nalaga, da v zadevah, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi2 gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Vendar pa obseg oziroma meje tega preizkusa ne smejo preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se glede na nadaljnje zakonsko besedilo nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec tudi jasno določil meje oz. obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.3

13. To pa tudi pomeni, da organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oz. prekomernega posega v varovano pravico. Ustavnoskladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnik) doseči z BPP. ZBPP namreč organu ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko zgolj predmet obravnave v sodnem postopku, vendar pa mora organ navesti razlog (torej okoliščine), utemeljene na 24. členu ZBPP, zakaj ocenjuje, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.4

14. Po presoji sodišča je organ v tej zadevi pravilno upošteval opisano mejo očitne ne/razumnosti prosilčevega predloga za BPP, saj se je opredelil do tega, da je prosilec pravočasno napovedal v postopku prekrška zahtevo za sodno varstvo, pri čemer rok za vložitev navedene zahteve še teče, prav tako je povzel razloge, s katerimi želi tožnik izpodbijati izdano odločbo o prekršku5. Na podlagi navedenega organ ugotavlja, da bo za prosilčev položaj koristno, da bo imel nujno BPP, saj želi vložiti (pravočasno napovedano) zahtevo za sodno varstvo. Organ po presoji sodišča posledično tudi pravilno ugotavlja, da ni na prvi pogled očitno, da prosilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo nima nobene možnosti za uspeh in da je zato v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo, s katero želi zatrjevati napačno uporabo določb materialnega prava (odredba o strokovnem pregledu z odvzemom krvi in urina) ter nepravilno ugotovitev dejanskega stanja (da dejanje, ki se mu očita, ni prekršek). Pravilno po presoji sodišča organ tudi oceni, da s tem, ko je prosilcu zoper predmetno odločbo zagotovljena možnost vložitve zahteve za sodno varstvo, pri čemer mu rok za vložitev še ni potekel, da ima ta v sodnem postopku, za katerega zaproša za dodelitev BPP, vsaj minimalne verjetne izglede za uspeh, ter da je zanj nedvomno izjemnega pomena, da bo lahko s strokovno pomočjo odvetnika sestavil in vložil zahtevo za sodno varstvo, saj izid zadeve prav tako pomembno vpliva na njegov socialno - ekonomski položaj, ker si s pravnim sredstvom prizadeva znižati globo, ki mu je bila izrečena. S tem po mnenju sodišča odločba tudi ustreza merilom obrazložitve odločbe iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), s tem pa ne drži ugovor tožnika, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se je ne da preizkusiti.

15. Tožnik sicer citira določbo 105. in 107. člena ZPrCP, na podlagi katerih ocenjuje, da ne drži trditev tožnika, da policist ni imel pravne podlage za odreditev strokovnega odvzema in pregled krvi ter urina, posledično pa naj bi mu bila pravilno izrečena tudi globa. Vendar pa opredelitev do navedenega (pri čemer na drugi strani skladno s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) tudi ne bi smela izostati opredelitev do ugovorov tožnika o olajševalnih okoliščinah - da je bil sam oškodovanec v nezgodi, da še ni storil prekrška; in o tem, da ne gre za prekršek, ker gre za dejanje manjšega pomena) predstavlja po presoji sodišča že podrobno analizo zadeve, ki je organ glede na citirano sodno prakso ne sme izvajati.

16. Sodišče zato ugotavlja, da je toženka pravilno presodila okoliščine zadeve in pravilno štela, da bo za prosilčev položaj koristno, da bo imel nujno BPP, saj želi vložiti zahtevo za sodno varstvo, ki jo je pravočasno napovedal in za vložitev katere rok še teče, obenem pa ni na prvi pogled očitno, da prosilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo nima nobene možnosti za uspeh in je v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo, s katero želi zatrjevati napačno uporabo določb materialnega prava (odredba o strokovnem pregledu z odvzemom krvi in urina) ter nepravilno ugotovitev dejanskega stanja (da dejanje, ki se mu očita, ni prekršek), s čimer želi tudi vsaj zmanjšati izrečeno mu globo. Pravilno tudi oceni, da ima s tem prosilec vsaj minimalne verjetne izglede za uspeh ter da izid zadeve prav tako pomembno vpliva na njegov socialno - ekonomski položaj, saj si s pravnim sredstvom prizadeva znižati globo, ki mu je bila izrečena. S tem pa je po presoji posledično napačno stališče tožnika, da ni izkazano, da ne bi bila zadeva očitno nerazumljiva za dodelitev nujne BPP (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

17. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

18. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj med strankama ni sporno samo dejansko stanje, sporno med njima pa je, ali se v konkretni zadevi glede na obstoječe dejansko stanje šteje, da je za prosilca izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, konkretno standarda očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP - kar pa predstavlja spor o pravilni uporabi materialnega prava (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Sklicuje se pri tem na sodbo Upravnega sodišča RS I U 1190/2019-6 z dne 10. 9. 2019. 2 Tako sodbe Upravnega sodišča RS, I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, II U 158/2018 z dne 17. 10. 2018, II U 67/2014 z dne 26. 3. 2014, I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013, in tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013. 3 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 1190/2019-6 z dne 10. 9. 2019, točka 6 - 8 obrazložitve. 4 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 1190/2019-6 z dne 10. 9. 2019, točka 9 in 10 obrazložitve. 5 Da mu je bil strokovni pregled krvi in urina v SB Celje odrejen brez pravne podlage, na podlagi česar se mu posledično očita vožnja s kolesom pod vplivom alkohola. Prosilec je bil sam oškodovan, saj ga je med pravilnim prečkanjem ceste zbil voznik osebnega vozila. V zahtevi želi izpovedati vsa relevantna dejstva o okoliščinah prekrška, ki govore njemu v prid in ki niso bila upoštevana s strani PPP Celje, hkrati pa bo glede na dejansko stanje predlagal, da se ga v primeru izreka sankcije sankcionira mileje, saj ocenjuje, da sporno ravnanje ni prekršek, ampak gre kvečjemu za dejanje neznatnega pomena, zaradi česar smatra, da je upravičen do milejše sankcije, tj. do opomina ali opozorila. Prosilec predhodno še ni bil kaznovan za kakršenkoli prekršek.