Jedro

Sklenjena poravnava ne pomeni novega izvršilnega naslova, ker ne ureja stikov v celoti na novo, ampak le za čas otrokovih počitnic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) tožbi ugodilo, odločbo tožene stranke z dne 23.4.2001, odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi zavezanke M.R. in odpravila sklep Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 21.2.2001, vlogo tožnika z dne 20.11.2000 za denarno kaznovanje zavezanke M.R., zaradi nerealiziranega stika na dan 17.11.2000, pa zavrgla.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je tožena stranka nepravilno odločila, da bi morala biti zaradi poravnave, sklenjene dne 1.7.1997, izdana nova odločba o dovolitvi izvršbe. Po presoji sodišča prve stopnje navedena poravnava ne predstavlja novega izvršilnega naslova, ki bi stike v celoti urejal na novo. Iz upravnih spisov (zapisnika o poravnavi z dne 1.7.1997) namreč izhaja, da je bila poravnava sklenjena z namenom ureditve stikov mld. T. z očetom za čas preživljanja počitnic v mesecu juliju in avgustu leta 1997. Po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka tudi ni pravilno opredelila izvršilnih naslovov, na podlagi katerih potekajo stiki med tožnikom in mld. T. Iz upravnih spisov izhaja, da so bili stiki najprej določeni z odločbo Centra za socialno delo L.B. z dne 24.6.1991, ki je postala pravnomočna 10.7.1991, in so bili določeni tako, da so potekali (poleg enega dopoldneva v tednu) vsak tretji vikend v mesecu. Stiki so bili nato z odločbo Centra za socialno delo z dne 28.2.1996 rezširjeni tako, da so poleg tega potekali tudi vsak prvi vikend. Navedeno odločbo je potrdilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tožbo prizadete stranke (M.R.), vloženo zoper odločbo ministrstva pa je Upravno sodišče s sodbo, št. U 1248/96-8 z dne 4.11.1998, zavrnilo. Tako tudi iz navedene sodbe izhaja, da potekajo stiki tudi vsak prvi in tretji vikend v mesecu. Ugotovitev tožene stranke, da tožnik nima pravice stika vsak tretji vikend v mesecu, je glede na navedeno protispisna. Po presoji sodišče prve stopnje tožena stranka ni navedla pravne podlage za zavrženje predloga tožnika za denarno kaznovanje zavezanke. Sodišče prve stopnje se je strinjalo s stališčem prvostopnega organa, da si mora zavezanka prizadevati z vsem svojim vplivom, ki ga ima kot mati na otroka, za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova. Ob odpravi odločbe tožene stranke ji je naložilo, da bo morala ponovno presoditi pritožbene trditve prizadete stranke in oceniti zlasti okoliščino, da je prizadeta stranka, zaslišana pred prvostopnim organom, nedvoumno izjavila, da mld. T. stika ne dovoli, ker mora delati obnovo, v pritožbi zoper sklep prve stopnje pa je izjavo spremenila in navedla, da je mld. T. imel plesne vaje.

Prizadeta stranka M.R. v pritožbi navaja, da ji je izpodbijana sodba v neposredno škodo. Sodišče prve stopnje nepravilno razlaga procesne določbe, dejansko stanje je nepravilno ugotovljeno in v posledici tega nepravilno sklepa o dejstvih, odločilnih v zadevi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da potrdi odločitev tožene stranke. Meni, da je sodišče prve stopnje zavzelo preozko stališče do sklenjene poravnave, še posebno, ker gre za zadevo družinskega prava, ko je uporaba pravil ZUP neprimerna. Do poravnave je prišlo v posledici vloge otrokove matere za spremembo odločbe Centra za socialno delo L.B., ki je določala, da ima otrokov oče pravico stikov tudi vsak prvi vikend v mesecu. Iz celotne vsebine poravnave je razvidno, da se ne nanaša samo na stike v času od 1.7.1997 do 31.8.1997, ampak se je z njo rešila tudi vloga matere za spremembo odločbe. Iz vsebine poravnave bi moralo izrecno izhajati, da se tudi prvi dve alinei 2. točke nanašata samo na čas počitnic, kot to izhaja iz tretje alinee 2. točke. Navedeno potrjuje 3. točka, ki določa, da bodo stiki od septembra 1997 dalje potekali tako, kot je določeno z odločbama z dne 28.2.1996 in 24.6.1996. To pomeni, da je poravnava zajela tudi vsebino stikov iz navedenih določb. Poleg tega z nerealiziranim stikom dne 17.11.2000 ni mogla biti kršena odločba Centra za socialno delo L.B. z dne 28.2.1996, s katero so bili določeni le stiki za vsak prvi vikend v mesecu. Podrejeno, v primeru, da bi pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijano sodbo, pa še navaja, da je ostalo v upravnem postopku neugotovljeno dejansko stanje glede zamenjave vikenda v septembru in novembru 2000. Za dodatni vikend, ki ga je izkoristil tožnik v septembru, je izostal vikend 17.11.2000. Prvostopni organ tudi ni sprejel stališča glede otrokovih koristi, ki je prav gotovo v izpolnjevanju šolskih obveznosti, kot pa preživeti vikend z očetom, ki bi se lahko dogovoril za drug vikend.

Tožnik in tožena stranka na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet upravnega spora v obravnavani zadevi je odločba tožene stranke, izdana v postopku izvršbe s prisilitvijo, zaradi izvršitve denarne kazni kot prisilnega sredstva za izpolnitev obveznosti zavezanke, to je omogočanja stikov med mld. T. in tožnikom. Gre za odločbo, izdano po 2. odstavku 286. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), ki se izda v primeru, če zavezanec ni izpolnil z izvršilnim sklepom naložene obveznosti.

V obravnavani zadevi je sporno, ali so bili s poravnavo, sklenjeno dne 1.7.1997, stiki med mld. T. in tožnikom, določeni že z odločbama z dne 28.2.1996 in 24.6.1996, urejeni na novo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo vsebino poravnave, v kateri je v uvodu jasno navedeno, da jo tožnik in zavezanka sklepata "z namenom sklenitve dogovora o preživljanju otrokovih počitnic s staršema", med drugim pa tudi, da se od septembra dalje stiki odvijajo tako, kot so bili določeni prej. Na podlagi navedenega je pravilno sklepalo, da ne pomeni novega izvršilnega naslova, ki bi stike v celoti urejal na novo, ampak pomeni ureditev stikov za čas otrokovih počitnic od 1.7.1997 do 31.8.1997. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni pravilno opredelila izvršilnih naslovov. Pravilno je presodilo, da iz upravnih spisov izhaja, da so bili stiki najprej določeni tako, da so potekali vsak treji vikend v mesecu (odločba z dne 24.6.1991), z odločbo z dne 28.2.1996 pa so bili razširjeni in so potekali poleg tega tudi vsak prvi vikend v mesecu. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Strinja se tudi z napotki, ki jih bo morala tožena stranka upoštevati v novem odločanju, pri tem pa še pripominja, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku, ob odločanju o 3. točki prvostopnega sklepa upoštevati, da je T.P. postal polnoleten.

Glede na navedeno pritožbeni ugovori niso utemeljeni, saj pritožnica zmotno meni, da se je s sklenitvijo poravnave na novo odločalo o stikih, zmotno pa tudi povzema vsebino odločbe z dne 28.2.1996. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da si mora zavezanka prizadevati z vsem vplivom, ki ga ima na otroka, zagotoviti vzpostavljanje stikov z drugim roditeljem. Zato stališče pritožnice, da je v otrokovo večjo korist izpolnjevanje šolskih obveznosti, kakor pa zagotavljanje stikov z očetom, na odločitve v zadevi ne more vplivati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.