Jedro

Poleg gradbene zasnove in gradbene izvedbe prostora, lahko vpliva na značaj prostora tudi njegova uporaba, zlasti, če je slednja vplivala na eventualne preureditve prvotnega poslovnega prostora.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi skupnosti stanovalcev in odpravila odločbo Komiteja za urejanje prostora občine z dne 5.10.1990, s katero je bilo ugotovljeno, da je prostor v izmeri približno 20 m2 v objektu ..., poslovni prostor. V obrazložitvi navaja, da so bila kršena pravila postopka, ker skupnosti stanovalcev ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Dejansko stanje pa je bilo nepopolno ugotovljeno. V vlogi z dne 14.10.1990 sta namreč tožnika obravnavani prostor opredelila kot garažo. Ker se v tem prostoru dalj časa ne opravlja poslovna dejavnost, meni, da ni mogoče kar tako odločiti, da je garaža oziroma ropotarnica poslovni prostor. Navedeni prostor bi se mogoče lahko spremenil v poslovni prostor šele na podlagi lokacijskega dovoljenja.

Tožnika v tožbi navajata, da je organ prve stopnje izdal odločbo na podlagi 2. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Sporni prostor v objektu ... se je prvotno uporabljal za krojaško delavnico, kar je razvidno iz priloženega gradbenega načrta iz leta 1937. Za takšno dejavnost je bila izdelana celotna dokumentacija. Zato menita, da je neutemeljeno stališče tožene stranke, da bi se sporni prostor lahko spremenil v poslovni prostor šele na podlagi lokacijskega dovoljenja, saj je takšno dovoljenje bilo izdano že v letu 1937. Tožena stranka je izhajala iz dejstva, da je bil v zadnjem času v prostoru parkiran avtomobil, vendar to še ne pomeni, da bi bil prostor zaradi tega formalno prekvalificiran. Predlagata, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo in toženi stranki naloži povrnitev njenih stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Prizadeta stranka skupnost stanovalcev ponovno poudarja, da ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi obstoja dvom, ali je prostor v izmeri približno 20 m2 v stavbi ..., poslovni prostor. Iz podatkov spisa je razvidno, da navedena stavba stoji na zemljišču parc.št. 51/35. Sporno ni, da skupnosti stanovalcev navedene hiše ni bila dana možnost, da bi v postopku varovala svoje pravice v skladu s takrat veljavnim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Tožena stranka tako pravilno zaključuje, da so s tem bila kršena pravila postopka in je že iz tega razloga izpodbijano odločbo utemeljeno odpravila.

Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod (2. odstavek 2. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88 - ZPS). V dvomu o tem, ali se določeni prostor šteje za poslovni prostor ali ne, odloči pristojni upravni organ (4. odstavek 2. člena). Toda upravni organ lahko odloči o vrsti oz. naravi prostora le na podlagi obstoječega stanja prostora in ne na podlagi eventuelnega bodočega stanja, nastalega na podlagi lokacijskega dovoljenja. Zato je napačno stališče tožene stranke, kolikor napotuje na lokacijski postopek. Dejansko stanje, tudi po oceni sodišča, ni v zadostni meri razčiščeno. Zgolj gradbeni načrt dvoriščnega prizidka iz leta 1937 namreč ni zadostna podlaga za zaključek, da je sporni prostor, poslovni prostor. Ni mogoče prezreti, da po navedenem načrtu dvoriščni objekt obsega delavnico, drvarnico, pralnico, vežo, shrambo in WC. Toda iz odločbe ni razvidno, za kateri prostor v tej zgradbi obstoja dvom o njegovi naravi. Zato bo, poleg ostalega, potrebno tudi razčistiti to okoliščino in če tožnika nista edina edina lastnika dvoriščnega objekta, bo potrebno v postopek pritegniti tudi ostale lastnike oz. solastnike. Gradbena zasnova objekta oz. obravnavanega prostora in njegova izvedba je gotovo pomemben element, ki namensko opredeljuje določen prostor. Toda to v obravnavani zadevi ne more biti edini kriterij, saj ni sporno, da se je sporni prostor uporabljal v različne namene (krojaška delavnica, garaža in ropotarnica), zato bo potrebno ugotoviti in oceniti, ali je takšna uporaba vplivala na eventuelne preureditve prvotne gradbene zasnove in na značaj prostora. Šele po tako dopolnjenem postopku bo mogoče oceniti, za kakšen prostor gre.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.

O stroških postopka sodišče ni odločalo, ker po izrecni določbi 61. člena ZUS v upravnih sporih vsaka stranka trpi svoje stroške.