Jedro

Določba 26. člena URS ne določa, da država odškodninsko odgovarja za protipravno ravnanje nosilca javnih pooblastil (stečajnega upravitelja), ampak je v tem določilu na načelni ravni urejena pravica oškodovanca do povračila škode, ki mu jo v zvezi z izvajanjem oblasti s protipravnim ravnanjem povzroči, v našem primeru nosilec javnih pooblastil. Država tako ne odgovarja za protipravno ravnanje stečajnega upravitelja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine 18.718,40 EUR za škodo, ki ji je nastala zaradi razveljavitve prodajne pogodbe za ¾ delež na štirih stanovanjih.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Sodbo izpodbija v celoti iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s predlogom razveljavitve izpodbijane sodbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Tožena stranka je vložila tožbo zoper dve toženi stranki in sicer stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, v katerem je tožnik kupil ¾ delež na štirih stanovanjih in zoper Republiko Slovenijo. Tožba zoper stečajnega upravitelja je bila s strani sodišča prve stopnje zavržena, ker je bila vložena zoper neobstoječo osebo. Sklep o zavrženju tožbe je pravnomočen, zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi izvajanji, ki se nanašajo na odgovornost stečajnega upravitelja za škodo nastalo tožeči stranki.

7. Odgovornost države utemeljuje tožnik na določilu 26. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) zaradi izbire stečajnega upravitelja in pomanjkanjem nadzora nad njegovim delom, saj je stanovanja prodal kljub zakoniti predkupni pravici, zaradi česar je bila prodajna pogodba razveljavljena, s tem pa je tožniku nastala škoda.

8. Pravna podlaga za plačilo škode je po mnenju tožnika določilo 26. člena URS, ki določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi s svojim delom, z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki to službo ali delo opravlja.

9. Bistveno vprašanje v tem pravdnem postopku je ali je za ravnanje stečajnega upravitelja, ki ni upošteval zakonite predkupne pravice iz tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in tretjega odstavka 347. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in je stanovanje stečajnega dolžnika prodal tožniku, nato pa je bila pogodba po tožbi predkupne upravičenke razveljavljena, odgovorna država.

10. Določba 26. člena URS ne določa, da država odškodninsko odgovarja za protipravno ravnanje nosilca javnih pooblastil (stečajnega upravitelja), ampak je v tem določilu na načelni ravni urejena pravica oškodovanca do povračila škode, ki mu jo v zvezi z izvajanjem oblasti s protipravnim ravnanjem povzroči, v našem primeru nosilec javnih pooblastil. Država tako ne odgovarja za protipravno ravnanje stečajnega upravitelja (tako tudi sodba VSK Cpg 234/2017 in sklep VSL II Cp 2208/2017). Stečajni upravitelji so nosilci javnih pooblastil imenovani s strani pravosodnega ministra in za svoja protipravna ravnanja ali opustitve v okviru opravljanja svojih del in nalog odgovarjajo samostojno.

11. Stečajno sodišče ni imelo nobenega vpliva na imenovanje določenega stečajnega upravitelja, saj se ti postavljajo po vrstnem redu iz seznama stečajnih upraviteljev.

12. Glede na vrednost prodanih stanovanj 58.356,00 EUR, je po izvršenem postopku zavezujočega zbiranja ponudb stečajni upravitelj pravilno samostojno sklenil pogodbo o prodaji s tožnikom. Ocenjena vrednost prodanih nepremičnin je bila nižja od 100.000,00 EUR, zato po določilu šestega odstavka 341. člena ZFPPIPP soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe ni potrebno. To pa nedvomno pomeni, da odgovornost sodišča za sklenjeno pogodbo ni podana.

13. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ni podana odgovornost države za izbiro stečajnega upravitelja niti za pomanjkljiv nadzor nad njim.

14. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja, da se sodišče ni opredelilo do tožnikovih zadostno konkretiziranih navedb, saj pritožba niti ne pove do katerih navedb se sodišče ni opredelilo.

15. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

16. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).