Jedro

Tožba z vsebinskimi materialnopravnimi pomanjkljivostmi terja, da se sodnik aktivno vključi v spor v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti oziroma materialnega procesnega vodstva. Ta dolžnost zajema vsa vprašanja, ki se nanašajo na tožbeni predlog ter skrb za dopolnitev nepopolnih navedb in navajanje odločilnih dejstev ter dokazil glede navedb strank.

Zgolj zato, ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo določiti stroškov, tožbeni zahtevek še ni neutemeljen, še zlasti, ker je izvedenec ugotovil, da tožena stranka dejansko koristi 46,62% vseh nepremičnin skupne rabe, stroškov zanje pa ne plačuje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v izpodbijani I/2, II/2, III/2, IV/2 - v delu, ki se nanaša na razveljavitev 1. točke izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Ig 2002/01654 z dne 19. 03. 2002 za znesek 265,26 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter razveljavitev 3. točke izreka za izvršilne stroške v znesku 6.630,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v V/2 točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu, to je v točki IV/2 v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneskov priznane glavnice, ko le-ti dosežejo vrednost glavnice ter v VI. točki izreka se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I./1.) sklep o Izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 97/01169 z dne 4.2.1997 vzdržalo v veljavi za glavnico v znesku 236,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 59,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, (I./2.) navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v 1. točki izreka za glavnico v znesku 6.556,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo, (I/3.) navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva zakonske zamudne obresti od glavnice od 01. 01. 2002 ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo, (II./1.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2000/00275 z dne 07. 01. 2000 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 1.460,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, (II./2.) navedeni sklep o izvršbi v preostalem delu razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, (III./1.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2001/06367 z dne 14. 09. 2001 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 1.297,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 145,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti, (III./2.) navedeni sklep o izvršbi v preostalem delu razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, (IV./1.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2002/01654 z dne 19. 03. 2002 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 788,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 78,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, (IV./2.) navedeni sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo za glavnico v znesku 265,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneskov priznane glavnice, ko le-te dosežejo vrednost glavnice ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 6.630,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, (V./1.) sklep o izvršbi okrajnega sodišča v Ljubljani 2003/09753 z dne 11. 11. 2003 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 3.393,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 149,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, (V./2.) navedeni sklep o izvršbi v preostalem delu razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo ter (VI.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.618,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe ter odločitev o stroških postopka se je pravočasno pritožila tožeča stranka in sicer iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe, podrejeno njeno spremembo ter priglasila pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki na navedbe v pritožbi ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da tožeča stranka z ničemer ne graja materialnopravne odločitve sodišča, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka v delu zakonskih zamudnih obresti od zneskov priznane glavnice v višini 788,06 EUR po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2002/01654 z dne 19. 03. 2002, ko le-te dosežejo vrednost glavnice (IV./2. točka izreka izpodbijane sodbe), niti odločitve o stroških pravdnega postopka (točka VI. Izpodbijane sodbe). Ker je sodišče prve stopnje v tem delu materialno pravo pravilno uporabilo, niso pa podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo in sicer v delu, ki izhaja iz računov, izstavljenih na podlagi Pogodbe CSA-CD, tožbeni zahtevek pa zavrnilo v delu, ki se nanaša na uporabo NSR in sicer tako zahtevek, ki je temeljil na Pogodbi NSR kot tudi verzijski zahtevek. V razlogih za zavrnitev tega dela zahtevka sodišče prve stopnje navaja, da tožena stranka ni podpisala Pogodbe NSR in tudi ni solastnica NSR, zaradi česar je pogodba ne more zavezovati, glede neupravičene obogatitve pa sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na NSR nespecificiran, saj iz računov ni možno razbrati, od katerih stroškov bi bila tožena stranka dolžna plačati delež 46,62 %, kolikor nepremičnin skupne rabe dejansko uporablja.

7. Višje sodišče soglaša s pritožbenim očitkom, da bi moralo sodišče prve stopnje – v kolikor je menilo, da tožbeni zahtevek ni (dovolj) specificiran – v okviru pravil o materialnem procesnem vodstvu (285. člen ZPP) tožečo stranko pozvati, da svoje navedbe konkretizira. Tožba z vsebinskimi materialnopravnimi pomanjkljivostmi namreč terja, da se sodnik aktivno vključi v spor v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti oziroma materialnega procesnega vodstva. Ta dolžnost zajema vsa vprašanja, ki se nanašajo na tožbeni predlog ter skrb za dopolnitev nepopolnih navedb in navajanje odločilnih dejstev ter dokazil glede navedb strank. Zgolj zato, ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo določiti stroškov, tožbeni zahtevek še ni neutemeljen, še zlasti, ker je izvedenec ugotovil, da tožena stranka dejansko koristi 46,62% vseh nepremičnin skupne rabe, stroškov zanje pa ne plačuje.

8. V tem delu odločitve bi torej moralo sodišče prve stopnje na pomanjkljivost trditvene podlage tožečo stranko opozoriti v smislu 285. čl. ZPP. Kršitev tega načela pomeni relativno kršitev pravil pravdnega postopka, kar pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izdane sodbe in na kar pritožnik izrecno opozarja. Zaradi navedenega je višje sodišče v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP izpodbijano sodbo delno razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje v obsegu kot to izhaja iz prvega odstavka izreka te sodne odločbe. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati zgoraj navedeno ter dejstvo, da je tožeča stranka pri povračilu tekočih stroškov NSR izhajala iz stroškov amortizacije (vloga z dne 14. 03. 2007, točka IV/7), zatrjevala, da je znesek obogatitve tožene stranke enak znesku najemnine za NSR, ki je bila določena na podlagi stroška amortizacije ter dejstvo, da je tožeča stranka v dokaznem postopku predlagala izvedenca ekonomske stroke, ki naj bi ob upoštevanju amortizacije izračunal korist, ki jo ima tožena stranka iz naslova uporabe NSR.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).