Jedro

Postavitev začasnega zastopnika dolžniku omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se s p r e m e n i tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi z dne 25.2.2003, se razveljavi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (2. tč. izreka) in bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 25.2.2003; menilo je, da ta ni obrazložen, saj v njem dolžnik ni navedel dejstev, s katerimi bi ga utemeljil, prav tako ni predložil nobenega dokaza. Dolžnik izvršbi nasprotuje, ker ni prejel računov in ker upnik ni podal nobenega dokazila, da je navedeno blago res dobavil, v tem pogledu pa so dolžnikove ugovorne navedbe neobrazložene.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svoji začasni zastopnici vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo razveljavitev ter tudi razveljavitev sklepa o izvršbi. Trdi, da je ugovor obrazložil in utemeljil. Navedel je dejstva in obrazložil, zakaj sklep o izvršbi ni pravilen, sodišče pa se do njegovih navedb ni izjasnilo in jih ni upoštevalo. V konkretnem postopku je treba upoštevati tudi dejstvo, da sam dolžnik sploh ni seznanjen s sklepom o izvršbi, saj gre za uporabo instituta začasnega zastopstva, kjer je že v samem bistvu onemogočeno podajanje dokazov, ki sploh niso izvedljivi, napr. zaslišanje dolžnika. Zato je treba še skrbneje preučiti navedbe v pravni smeri, ne pa preprosto obdržati sklep o izvršbi v veljavi. Dolžnik tako nima nobenih možnosti, da se v pravnem smislu presodi, ali je izvršilni predlog utemeljen. Ker gre za začasno zastopstvo, je dolžniku onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, zato je očitno, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in je tudi zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Pritožba sicer nima prav v delu, ko izpostavlja, da zaradi zastopanja po začasni zastopnici dolžniku ni omogočeno takšno obravnavanje pred sodiščem, ki bi bilo enakopravno upnikovemu obravnavanju. Gre za to, da ravno postavitev začasnega zastopnika dolžniku, omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.

V postopku, kakršen je obravnavani, ko gre za izvršbo na podlagi verodostojnih listin (računov za dobavljeno blago in obračunov zamudnih obresti, kar vse je upnik priložil predlogu za izvršbo), je na upniku dokazno breme za trditve, da je med strankama postopka obstajalo poslovno razmerje, iz katerega izvira izterjevani znesek. Glede na to za utemeljenost dolžnikovega ugovora zadošča, da zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom. V obravnavanem primeru sicer ne bi bile ključnega pomena dolžnikove trditve v ugovoru, češ da ni prejel računov, ki so predmet izterjave, ampak je pomembna trditev, da ni upnik predložil nobenega dokazila, da je navedeno blago res dostavil dolžniku; ta trditev namreč po mnenju pritožbenega sodišča pomeni zanikanje poslovnega razmerja z upnikom, kar v sedanji fazi postopka, ko gre za izvršbo, zadošča za utemeljenost ugovora. Ali je med strankama dejansko obstajalo poslovno razmerje bo presojano v sledečem pravdnem postopku. Sodišče, ki je določeno v izreku, je pristojno za odločanje v sporu na podlagi 7. tč. 2. odst. 32. čl. in 46. čl. ZPP.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), sklenilo, kot je navedeno v izreku.