Jedro

Revidenta trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, ker je kot posledica takšne odločitve nastopila zgolj možnost uveljavljanja odškodnine. Zatrjevane vrednosti denacionalizacijskega premoženja v ničemer ne pojasnita niti ne izkažeta. Vrednost tega premoženja, ki naj bi presegala 20.000 EUR, sama po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanju zelo hude ter navedbo tudi izkazati

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, št. U 22/2008-7 z dne 14.5.2008, sta tožnika po odvetnici vložila revizijo. V zvezi z dovoljenostjo revizije revidenta navajata, da ima odločitev sodišča prve stopnje za njiju zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnika izpodbijata z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi 3. alinee 2. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 11.9.2007 in odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z dne 3.12.2007. Upravni organ prve stopnje je z navedeno odločbo priznal pokojnima A.A. in B.A. kot upravičencema odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v višini 1.105,65 DEM za podržavljeno parcelo št... del v izmeri 386 m2 in SOD kot zavezanki naložil, da je dolžna obveznice izročiti v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe skrbniku za posebne primere C.A. Drugostopni organ pa je prvostopno odločbo v 1. točki izreka spremenilo tako, da je odškodnino priznalo pokojnemu B.A. kot upravičencu v znesku 552,82 DEM in pokojni A.A. kot upravičenki v znesku 552,82 DEM.

Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča, ki mu pritrjuje tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (Sklep, št. Up 858/08-8 z dne 3.6.2008), je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Revidenta sta na prvi strani revizije navedla zgolj vrednost sponega predmeta (vsp. 25.000,00 EUR). Vendar zgolj navedba vrednosti spornega predmeta brez kakršnekoli dodatne navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije po stališču vrhovnega sodišča za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadostuje.

Revidenta navajata, da ima odločitev, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, za njiju zelo hude posledice, smiselno torej uveljavljata razlog za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po presoji revizijskega sodišča revidenta trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, ker je kot posledica takšne odločitve nastopila zgolj možnost uveljavljanja odškodnine, ki je bila določena v višini 1.105, 65 DEM oz. 565,30 EUR, kar je 62 x manj od realne vrednosti podržavljene in v stečajnem postopku prodane nepremičnine. Zatrjevane vrednosti denacionalizacijskega premoženja v ničemer ne pojasnita niti ne izkažeta. Vrednost premoženja, ki naj bi presegala 20.000 EUR, sama po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic. Revidenta pa pogoja za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 tudi ne moreta izkazati s sklicevanjem na zatrjevane kršitve materialnega prava in Ustave RS, saj s tem ne izkažeta, v čem naj bi imela izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanju zelo hude, ter navedbo tudi izkazati. Šele tako bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanju res zelo hude posledice.

Glede na navedeno revidenta nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. odstavku 83. člena ZUS-1. Glede na navedeno, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo, revident na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB-3; Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi z 22. členom ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.