Jedro

Odpust obveznosti na terjatev iz naslova neplačane globe ne učinkuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), kot prvostopenjski davčni organ začela davčno izvršbo z rubežem denarnih prejemkov na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima pri banki A. d.d. zaradi izterjave davčnega dolga v višini 1.811,12 EUR iz naslova globe, ki izhaja iz izvršilnega naslova sklepa Policijske postaje Murska Sobota št. 000009883767-2 z dne 22. 4. 2011, izvršljivega 11. 5. 2011 in sklepa DT 4933-148566/2012-3 z dne 24. 1. 2013, ki ga je izdala Finančna uprava in je postal izvršljiv 28. 1. 2013, skupno s stroški davčne izvršbe v višini 25,00 EUR in stroški izdaje predmetnega sklepa v višini 10,00 EUR. V obrazložitvi je prvostopenjski organ navedel določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanašajo na začetek davčne izvršbe in izvršilne naslove in denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe ter omejitve pri davčni izvršbi.

2. Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so mu bile pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti na podlagi sklepa o odpustu obveznosti št. St 474/2013-69 z dne 21. 4. 2015, v postopku osebnega stečaja kot stečajnemu dolžniku odpuščene obveznosti in sicer tako, da odpust učinkuje tudi za terjatve upnikov, ki so nastale do 22. 3. 2013. Zaradi navedenega sta po njegovi oceni sklepa Policijske postaje Murska Sobota in FURS-a izgubila moč izvršilnega naslova in tako izvršba ni dopustna.

3. V pritožbenem postopku je drugostopenjski organ pritrdil odločitvi prvostopenjskega davčnega organa glede vsebine odločitve. V izreku je zgolj spremenil pravilno ime vrste sankcije (globa) in vrste izvršilnega naslova (plačilni nalog), kakor tudi ( zaradi organizacijskih sprememb in imen na državnem nivoju) izdajatelja izvršilnega naslova ter dan izvršljivosti, ki ga je podaljšal v korist tožeče stranke ( 12. 5. 2011), kot izhaja iz odločbe drugostopenjskega organa z dne 23. 2. 2017. V preostalem delu je drugostopenjski organ izpodbijani sklep potrdil in pritožbo zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da je šlo pri izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi za izterjavo globe na podlagi veljavnega izvršilnega naslova plačilnega naloga Policijske postaje Murska Sobota, ki je bil tudi opremljen s potrdilom izvršljivosti, in da tožnik do dneva izdaje sklepa o davčni izvršbi svoje obveznosti ni poravnal. Drugostopenjski organ je potrdil, da je po vpogledu v podatke Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) ugotovil, da je bil zoper tožnika pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti sprožen postopek osebnega stečaja dne 21. 3. 2013, in sicer nad njegovim premoženjem, ter da se stečajni postopek zaključil dne 23. 6. 2015 s sklepom, ki je postal pravnomočen 14. 7. 2015. V postopku osebnega stečaja pa je tožnik podal predlog za odpust obveznosti, kateremu je bilo ugodeno s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je postal pravnomočen 9. 5. 2015. Drugostopenjski organ je pojasnil, da je šlo v navedenem primeru za izterjavo plačila globe, ki je bila izrečena pritožniku, da pa odpust obveznosti, ki sicer učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena prvega odstavka 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in tudi ne za terjatve iz naslova glob, kot izhaja iz 3. točke navedenega člena. Tako po stališču drugostopenjskega organa odpust obveznosti ne more učinkovati za terjatev predmetne globe, saj je zakonodajalec globo kot izjemo izrecno izključil kot morebitno terjatev, na katero bi eventualni odpust obveznosti tekom postopka osebnega stečaja lahko učinkoval. Zaradi navedenega pritožniku navedena terjatev ni bila mogla biti odpuščena, saj odpust obveznosti na vrsto terjatev, ki so po samem zakonu izvzete, ne more učinkovati.

4. Tožeča stranka se z odločbo drugostopenjskega organa ni strinjala, zaradi česar je vložila tožbo, v kateri je ponovila pritožbene ugovore, dodatno pa je še navedla, da ne prvostopni organ, niti pritožbeni organ v danem primeru nista upoštevala, da je v času vložitve predloga za začetek osebnega stečaja, ko je bil podan tudi predlog za odpust obveznosti, odpust obveznosti skladno s takrat veljavno zakonodajo (v času podaje predloga veljavni ZFPPIPP) učinkoval tudi za terjatve iz naslova izrečenih glob, takšna ureditev je veljala tudi ob uvedbi postopka osebnega stečaja nad tožnikom. Zaradi navedenega je sodišču predlagal, da izpodbijani sklep FURS-a, kot nezakonit, odpravi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih aktov. Dodatno pa je še pojasnila, da glede odpusta obveznosti v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja ne glede na to ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno. Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP in tudi ne za terjatve iz naslova 1. denarne kazni ali odvzema premoženjskih koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskih postopku, 2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjskih koristi, pridobljene s kaznivim dejanem oz. povrnitvi škode povzročene s kaznivim dejanjem, 3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, 4. odvzem premoženja nezakonitega izvora in 5. povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti. Glede navedb tožnika o veljavnosti določil ZFPPIPP je tožena stranka odgovorila, da se je odpust obveznosti pritožnika zgodil z dnem izdaje sklepa o odpustu obveznosti dne 21. 4. 2015 oziroma z dnem nastopa pravnomočnosti le-tega, to je 9. 5. 2015, pri čemer je poudarila, da je trenutek, ki je odločilen za presojo oziroma uporabo materialne določbe po ZFPPIPP, ki jo mora sodišče uporabiti, ni trenutek začetka postopka osebnega stečaja, temveč trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti. Pri tem se je tožena stranka sklicevala na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Ip 4891/2014 z dne 25. 2. 2015. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2 in ZFPPIPP, kakor tudi z določbami Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Sodišče pritrjuje tudi razlogom, s katerimi je tožena stranka zavrnila pritožbene ugovore, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

8. Glede poprave prvostopenjskega sklepa se drugostopenjski davčni organ v obrazložitvi odločbe pravilno sklicuje na določilo 251. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). S tem, ko je popravil izrek prvostopenjskega sklepa tako da sedaj vsebuje pravilno navedbo izvršilnega naslova, in sicer njegovo ime in tudi vrsto sankcije ter navedbo izdajatelja plačilnega naloga, organ ni spremenil odločitve po vsebini in tudi ne v škodo tožnika, temveč zgolj očitne pisne pomote, saj je obveznost, ki je predmet izvršilnega postopka, ostala nespremenjena.

9. V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo dolžnega zneska globe na podlagi zgoraj navedene pravnomočne izvršljive odločbe Carinske uprave Republike Slovenije, Carinski urad Maribor. Slednjega je predlagatelj izvršbe na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 davčnemu organu poslal na podlagi obravnavanega plačilnega naloga o prekršku kot izvršilnega naslova.

10. V danem primeru je sporno ali je po Sklepu o odpustu obveznosti, Okrožnega sodišča v Murski Soboti, St 474/2013, z dne 21. 4. 2015 zajeta tudi globa, ki izhaja iz zgoraj navedenega izvršilnega naslova.

11. Iz sklepa o odpustu obveznosti izhaja, da globa ne sodi med terjatve, ki bi bile s tem sklepom odpuščene.

12. Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne narave, saj do odpusta obveznosti pride šele s sklepom o odpustu obveznosti. Šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust učinkuje. Trenutek katero določilo zakona ZFPPIPP velja in katerega je potrebno uporabiti, je trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti in ne začetek stečajnega postopka.1

13. Pri navedenem pa ne gre pozabiti, da odpust obveznosti na terjatev iz naslova neplačane globe ne učinkuje.

14. Tako so napačne tožnikove navedbe, da bi bilo potrebno v njegovem primeru tudi globo odpustiti, saj naj bi (v času vložitve predloga za začetek osebnega stečaja), ko je bil podan tudi predlog za odpust obveznosti, le-ta skladno s takrat veljavno zakonodajo (v času podaje predloga veljavni ZFPPIPP) učinkoval tudi za terjatve iz naslova izrečenih glob, saj je sprememba 408. člena ZFPPIPP, ki predhodno ni posebej določala, da terjatve iz naslova glob pri odpustu ne učinkujejo, prenehala veljati 14. 6. 2013 in je z dnem 15. 6. 2013 stopila v veljavno dopolnjena določba 408. člena ZFPPIPP, ki natančno določa da odpust obveznosti med drugim ne učinkuje za globe. Sklep o odpustu obveznosti pa je bil izdan šele 21. 4. 2015, kar je skoraj dve leti po spremembi zakonskega določila. Zaradi navedenega je enako določilo uporabilo tudi Okrožno sodišče v Murski Soboti, ki je v sklepu jasno zapisalo, da navedeni sklep o odpustu obveznosti ne učinkuje na terjatve povezane s plačilom globe. Tako spada globa tožnika, izrečena za prekršek, med terjatve, katerih odpust v postopku osebnega stečaja ni možen in so izterljive tudi po končanju osebnega stečaja2. 15. Pri navedenem sodišče pripominja, da v skladu s 396. členom ZFPPIPP sklep o končanju postopka osebnega stečaja vsebuje seznam neplačanih priznanih terjatev, pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja pa je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev ( četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP). Ta potem predstavlja podlago za izterjavo neplačane globe. Gre za izvršilni naslov za izterjavo neplačane priznane terjatve (globe). Tako je bil v danem primeru po zaključku stečajnega postopka zoper tožnika, ki je nastopil s pravnomočnostjo Sklepa o končanju postopka osebnega stečaja z dne 23. 6. 2015, dne 5. 1. 2017, ponovno izdan sklep o davčni izvršbi, številka DT 4933-148566/2012-4, Finančne uprave RS, na dolžnikova denarna sredstva.

16. Po določbi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 je v primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti (za kar gre v obravnavani zadevi), izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). Izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi, ki mora imeti vse v določbi 151. člena ZDavP-2 predpisane sestavine. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje po ZDavP-2 skupaj z odločbo drugostopenjskega organa št. DT-499-231-17/2017 z dne 23. 2. 2017, ki skupaj tvorita pravno celoto, prav tako pa je davčni organ upošteval določbe iz 155. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe ter določbe 160. člena istega člena, ki določa omejitve pri davčni izvršbi. V upravnem sporu tožeča stranka utemeljenosti izdanega izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv dne 11. 5. 2011 (sedmi odstavek 157. člena ZdavP-2).

17. Sodišče glavne obravnave v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, zaradi česar glavna obravnava v ničemer ne bi doprinesla k morebitni razjasnitvi stvari. Tudi glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) zadeve davčne narave ne sodijo v okvir prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in svoboščinah (v nadaljevanju ESČP), torej ne sodijo v pravico do zagotovljenega sodnega varstva zaradi varstva civilnih pravic3. 18. Zato je sodišče o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

19. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

1 Primeroma enako VSL III Ip 4891/2014, z dne 25. 2. 2015. 2 Enako glej, dr. Selinšek, L., Vpliv osebnega stečaja kršitelja na njegovo odgovornost za prekršek, Pravna praksa 2014, številka 28. 3 Sodba ESČP v zadevi Ferrazzini v. Italy, št.44759/98, z dne 12. julij 2001, točka 25 in Študija projekta Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu, Pravna fakultete v Ljubljani, 2018, str. 37.