14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž., ki ga zastopa odvetniška družba B. & B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 28. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 675/2000 z dne 20. 4. 2004 in zoper sodbe Vrhovnega sodišča št. I Up 987/2004, št. I Up 687/2002, št. I Up 307/2003 in št. I Up 190/2004, vse z dne 25. 1. 2005, se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil pet po vsebini povsem enakih ustavnih pritožb, ker je pristojni davčni organ pri odmeri dohodnine za leta 1995, 1998, 1999, 2000 in 2001 kot vir dohodnine štel tudi nagrade, prejete za opravljanje funkcije upravitelja stečajne mase. Njegove pritožbe v upravnem postopku so bile zavrnjene z obrazložitvijo, da so tovrstne nagrade z dohodnino obdavčen osebni prejemek. Navedena obrazložitev je bila v upravnem sporu potrjena, saj sta tudi sodišči menili, da ne gre za nagrado iz 14. točke 19. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. – v nadaljevanju ZDoh). Pritožnik zato zatrjuje kršitev 2., 14., 22. in 33. člena Ustave. Pri tem izhaja iz ZDoh in iz Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – v nadaljevanju ZPPSL), po katerem ima stečajni upravitelj pravico do povračila nujnih stroškov in nagrade. Poudarja, da nagrada ni dohodninski vir, saj je po 14. točki 19. člena ZDoh izvzeta. Navedene izjeme gramatikalno ni mogoče razlagati tako, da velja zgolj za nagrade, ki so častna priznanja za dosežke na posameznih področjih, saj je naknadna opredelitev dohodka za davčni vir v nasprotju z načeli pravne države. Pri opredelitvi nagrade stečajnega upravitelja je namreč treba upoštevati njegov status; ker ga imenuje in razreši sodišče, gre glede na ZPPSL in Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR) za določno obliko zastopanja z javnimi elementi. Pritožnik nadalje zatrjuje še poseg v pravico do zasebne lastnine. V utemeljitev navaja, da je davke mogoče naložiti le z zakoni, iz katerih jasno in nedvoumno izhajajo predmet obdavčitve, zavezanec in stopnja. Če te zahteve niso izpolnjene, se morajo določbe razlagati v korist davčnega zavezanca, ker bi sicer šlo za prekomeren poseg v pravico do zasebne lastnine. Prav do takšnega posega pa je prišlo na podlagi razlage ZDoh, da je nagrada stečajnega upravitelja obdavčena. Ker so zaradi takšne razlage brez utemeljenega in ustavno sprejemljivega razloga različno obravnavani posamezni prejemniki nagrad, sta kršena še načelo enakosti pred zakonom in načelo enakega varstva pravic.

B.

2.Ustavno sodišče je ustavne pritožbe zaradi skupne obravnave in odločanja združilo.

3.Pritožnik s svojimi navedbami oporeka pravilnosti uporabe materialnega prava, kar samo po sebi ne more biti predmet preizkusa z ustavno pritožbo. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče namreč preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Glede na to pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na kršitev 2. člena Ustave, ki vsebuje temeljna ustavna načela.

4.Prav tako dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper odločbe o odmeri dohodnine ni uspel, samo po sebi še ne pomeni kršitve načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v neskladju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

5.Pri nagradi stečajnega upravitelja, do katere je ta upravičen glede na prvi odstavek 83. člena ZPPSL, gre za nagrado za delo, kar navedena določba tudi izrecno poudarja. Glede na to se ta prejemek z davčnega vidika obravnava in s tem obdavči enako kot drugi osebni prejemki za opravljeno delo. Nagrade namreč po ZDoh niso zgolj izvzete iz obdavčitve, kot to predpisuje 14. točka 19. člena za nagrade, uvedene na podlagi zakona; določba se tolmači tako, da se nanaša na nagrade, ki so dane kot priznanje za posamezne dosežke. ZDoh za nagrade, dane za opravljeno delo, predpisuje obdavčitev v četrti alineji prvega odstavka 15. člena. Iz prvega odstavka 15. člena ZDoh izhaja, da se davek od osebnih prejemkov poleg plače iz delovnega razmerja, pokojnine, prejemkov, doseženih na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja poslov in storitev na drugi podlagi, plačuje tudi od drugih prejemkov, vključno z nagradami in podobnimi prejemki. Iz navedenega jasno izhaja, da nagrade za opravljeno delo niso neobdavčene.

6.Glede na navedeno pri obdavčitvi nagrade, ki je po svoji vsebini plačilo za opravljeno delo, očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan