Jedro

Vsako pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o kakšnem splošnem aktu občine je treba presoditi tudi z vidika njene usklajenosti z določbami zakona, v skladu, s katerim občina takšen akt sprejema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 148/99-9 z dne 18.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožečih strank zoper obvestilo tožene stranke o pobudi volilcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma na območju šolskega okoliša osnovne šole D. V izpodbijanem obvestilu je tožena stranka navedla, da je vložena pobuda tožečih strank in skupine volilcev za vložitev zahteve za razpis referenduma na območju navedenega šolskega okoliša v nasprotju z določbami Zakona o lokalni samoupravi.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje citira določbe 24., 26. in 28. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98 - v nadaljevanju ZLS-J). Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da iz upravnih spisov izhaja, da je na podlagi 1. odstavka 41. člena Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96-ZOFVI) Občinski svet Občine S. v skladu s 16. členom Statuta Občine S. dne 22.4.1999 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole D. (v nadaljevanju Odlok), kjer v 6. členu med podružničnimi šolami (B. in T.) ni navedene podružnične šole Š. Ob upoštevanju določb Zakona o lokalni samoupravi in ZLS-J je za postopek v zvezi s pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pristojen župan (47. člen Zakona o lokalni samoupravi). Župan s svojim aktom določi način, rok in obrazec za podporo zahtevi za razpis naknadnega referenduma za potrditev ali razveljavitev splošnega akta občine za vse volilce v občini. Ne glede na določbe ZLS-J, ki le za svetovalni referendum, rezultati katerega pa občinskih organov ne zavezujejo, določa, da ga je možno razpisati za vso občino ali samo za njen del (26. člen ZLS-J), pa sodišče prve stopnje še ugotavlja, da je treba vsako pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o kakšnem splošnem aktu občine presoditi tudi z vidika njene usklajenosti z določbami zakona, v skladu s katerim občina takšen akt sprejema. V obravnavanem primeru torej z vidika določb ZOFVI in Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbeni šol (Uradni list RS, št. 16/98 in 27/99, v nadaljevanju Uredba). ZOFVI v 16. členu določa, da izvajalce izobraževalnega programa osnovnega šolstva v skladu z javno mrežo osnovnih šol, ki se organizira v skladu z merili, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, določi občina. Določitev izvajalcev šolskega okoliša se v skladu s 1. odstavkom 41. člena ZOFVI opravi z aktom o ustanovitvi osnovne šole. Merila za oblikovanje javne mreže osnovnih šol oziroma merila za določitev šolskih okolišev pa so določena z Uredbo. V skladu z Uredbo določi šolski okoliš ustanovitelj z aktom o ustanovitvi osnovne šole. V šolskem okolišu matične šole določi ustanovitelj tudi okoliš podružnične šole. Pri tem mora ustanovitelj upoštevati, da mora javna mreža osnovnih šol zagotavljati vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja. Glede na vse navedeno meni sodišče prve stopnje, da bi odločitev, ki bi zahtevala razveljavitev Odloka oziroma posameznih določb Odloka, Občini S. onemogočila izvršitev njenih z zakonom in podzakonskim predpisom določenih nalog pri oblikovanju javne mreže osnovnih šol. Sodišče prve stopnje tudi meni, da poleg tega tudi ni mogoče zahtevati od pristojnih organov sosednje občine naj zaradi takšne odločitve spremenijo akt o ustanovitvi ene od javnih osnovnih šol in v njen šolski okoliš vključijo območje sosednje občine. Zaradi navedenega je po presoji sodišča prve stopnje izpodbijano obvestilo tožene stranke pravilno in temelji na zakonu, tožba tožečih strank pa je neutemeljena in jo je zato sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - v nadaljevanju ZUS).

Tožeče stranke v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavljajo tožbene navedbe in še dodajajo: Problematika v obravnavani zadevi se nanaša izrecno na ožji del občine in ne na celotno občino. Naknadni referendum se lahko izvaja na ožjem delu občine, ker zakon tega ne prepoveduje. Poudarjajo, da se borijo za status njihove šole v D. in posredno za razvoj tega dela podeželja. Že z dopisom Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport z dne 18.7.1996 in z odobritvijo investicije v D. jim je bila zagotovljena dvoparalelčnost šole na predmetni stopnji. Obstaja tudi zakonska podlaga, da konkretno problematiko med občinama S. in K. ti dve občini razrešita v prid prizadetih ljudi in da se ohrani obstoječe stanje (ZOFVI, Zakon o lokalni samoupravi, ZLS-J in Uredba). Nobeden izmed zakonov ne določa, da so občinske meje tudi meje šolskih okolišev, saj obstajajo občine z nepopolno osnovno šolo in občine z več osnovnimi šolami. Predlagajo, da pritožbeno sodišče ponovno prouči vso zadevo.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo vztraja pri svojih stališčih, navedenih v odgovoru na tožbo. Odgovoru prilaga Sklep Vlade Republike Slovenije z dne 22.10.1998, s katerim se šolski okoliš Osnovne šole A. Š. - S., K., začasno določi tako, da je vanj vključeno tudi območje podružnice Š., ki je na območju Občine K. Šoloobvezni otroci z območja podružnice Š. obiskujejo pouk na razredni stopnji na podružnici Š., na predmetni stopnji pa na Osnovni šoli A. Š. - S., K. Šolski okoliš Osnovne šole D. se določi tako, da se iz njega izloči območje podružnice Š., ki je na območju Občine K. Tožena stranka odgovoru na pritožbo prilaga tudi Dogovor občin K. in S. o zagotavljanju osnovnošolskega izobraževanja za učence z območja podružnične šole Š. z dne 22.10.1998. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo ni odgovorilo.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita.

Utemeljeno je stališče sodišča prve stopnje, ki v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je treba vsako pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o kakšnem splošnem aktu občine presoditi tudi z vidika njene usklajenosti z določbami zakona, v skladu s katerim občina takšen akt sprejema, v obravnavanem primeru torej z vidika določb ZOFVI in Uredbe. Sodišče prve stopnje se utemeljeno sklicuje na določbe 16. člena in 1. odstavka 41. člena ZOFVI. Prav tako je pravilna utemeljitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz teh določb, da bi odločitev, ki bi zahtevala razveljavitev Odloka oziroma posameznih določb citiranega odloka, Občini S. onemogočila izvršitev njenih, z ZOFVI in podzakonskim predpisom (Uredbo) določenih nalog pri oblikovanju javne mreže osnovnih šol. Poleg tega tudi ni mogoče zahtevati od pristojnih organov sosednje občine, naj zaradi takšne odločitve spremenijo akt o ustanovitvi ene od javnih osnovnih šol in v njen šolski okoliš vključijo območje sosednje občine. Po mnenju pritožbenega sodišča je navedeno utemeljeno stališče sodišča prve stopnje podprto tudi z določbami citiranega sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 22.10.1998 in citiranega dogovora občin K. in S. tudi z dne 22.10.1998, ki ju je odgovoru na pritožbo priložila tožena stranka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.