Jedro

Kakor je pri obveznih zavarovanjih odgovornosti zavarovalna vsota zakonsko omejena, je pri pogodbenih zavarovanjih omejena pogodbeno.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 179,00 EUR stroškov odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti v 15. dneh od prejema te odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki plačilo 495,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.11.2005 dalje do plačila in ji naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožnice (prvi odstavek izreka). Višji zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževanega zneska 495,74 EUR za čas od 19.7.2005 do 4.11.2005 pa je zavrnilo (drugi odstavek izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu (1. odstavek izreka sodbe) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ker sta sodišči tožnici prisodili odvetniške stroške zunaj pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote in tako nista pravilno uporabili določb 943. člena, prvega odstavka 965. člena, drugega odstavka 964. člena in tretjega odstavka 950. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ter prvega odstavka 22. člena in prvega ter tretjega odstavka 23. člena Splošnih pogojev za zavarovanje stanovanjskih premičnin (PG-sta/99-6) Zavarovalnice ... (v nadaljevanju Splošni pogoji). Navaja, da prostovoljnega zavarovanja odgovornosti ne gre enačiti z obveznim zavarovanjem odgovornosti, pri katerem se ne sme stroškov (predpravdnega ali pravdnega) uveljavljanja odškodninskega zahtevka vračunati v zavarovalno vsoto, ker bi se s tem znižalo zavarovalno kritje, s katerim zavarovalnica jamči oškodovancu na podlagi zakona. Pri prostovoljnem zavarovanju odgovornosti predstavlja obveznost zavarovalnice ob nastanku zavarovalnega primera plačilo odškodnine ali dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na obseg škode, ki jo je sam zavarovanec zavezan povrniti oškodovancu. Oškodovancu gre pravica, da odškodninski zahtevek v razmerju do zavarovalnice uveljavlja s pomočjo prava vešče osebe, kar pa ne vpliva na obveznost zavarovalnice povrniti škodo iz zavarovalnega primera zgolj do višine pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote. Predlaga, da se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

4. Tožeča stranka je podala odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti in je predlagala njeno zavrnitev.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

6. Tožena stranka in tožnica (oškodovanka v škodnem dogodku dne 7. 7. 2004, za katerega je bil odgovoren zavarovanec tožene stranke) sta sklenili poravnavo, vsled česar je toženka tožnici izplačala 558.900,00 nekdanjih SIT (celotno zavarovalno vsoto iz zavarovalne pogodbe o zavarovanju stanovanjskih premičnin). Sporno je postalo vprašanje, ali je poravnava obsegala in je bilo z njo urejeno tudi plačilo stroškov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka oziroma vprašanje ali tudi stroški uveljavljanja odškodninskega zahtevka (pred pravdo), delijo usodo ostale škode, za katere povrnitev je tožena stranka zavezana le do višine zavarovalne vsote.

7. Pravilno je materialnopravno stališče sodišč, da stroški, ki nastanejo oškodovancu zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred zavarovalnico, ne predstavljajo škode zaradi škodnega dogodka, temveč stransko terjatev, katere višina ni omejena s pogodbo. Temelj in višina oškodovankinega odškodninskega zahtevka nista bila sporna, so pa oškodovanki z uveljavljanjem zahtevka in posledično izplačilom odškodnine nastali stroški odvetniškega zastopanja (za sestavo odškodninskega zahtevka v postopku določitve odškodnine pred zavarovalnico ter sklenitve poravnave).

8. Ključna je namreč določba prvega odstavka 964. člena OZ, da zavarovalnica pri zavarovanju pred odgovornostjo, nastalo z zavarovalnim primerom, odgovarja le, če tretji (oškodovanec) zahteva odškodnino. To pomeni, da je naslovitev odškodninskega zahtevka na zavarovalnico nujni in potrebni pogoj, da oškodovanec pride do poplačila.

9. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pravdni stroški (in enako glede na 151. člen ZPP tudi predpravdni stroški) ne vračunavajo v zavarovalno vsoto(1). Enako velja tudi za pogodbeno zavarovanje odgovornosti. Kakor je pri obveznih zavarovanjih odgovornosti zavarovalna vsota zakonsko omejena, je pri pogodbenih zavarovanjih omejena pogodbeno. Če bi se stroški uveljavljanja odškodninskega zahtevka vštevali v zavarovalno vsoto (ki je pogodbeno ali pa zakonsko omejena), bi to pomenilo, da oškodovanec nikoli ne bi prišel do poplačila dogovorjene zavarovalne vsote, saj bi bila ta zmanjšana za stroške nujno potrebnega dejanja, za katerega tudi Odvetniška tarifa vsebuje posebno postavko(2). To pa bi pomenilo, da zavarovalnica svoje pogodbene obveznosti (izplačila zavarovalne vsote) nikoli ne bi v celoti izpolnila.

10. Vrhovno sodišče je tako na podlagi drugega odstavka 391. člena in 378. člena ZPP odločilo, kot to izhaja iz prve točke izreka odločbe.

11. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ter drugim odstavkom 391. člena ZPP in stroškovniku na l. št. 43. .

Op. št. (1): Odločba VS RS II Ips 983/94. Op. št. (2): Tarifna številka 32 Odvetniške tarife.