Jedro

V postopku sodne določitve denarne odpravnine sodišče določi primerno denarno odpravnino in nasprotnemu udeležencu naloži doplačila izključenim delničarjem. Ker je bila v postopku z delnim sklepom pravnomočno določena primerna denarna odpravnina, ni pa bilo odločeno o obveznosti denarnih doplačil, je bilo potrebno z delnim sklepom odločiti še o tem. V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine ima sodišče zakonsko pooblastilo, da samo ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, ki jih niso navedli oziroma predlagali udeleženci.

V skladu s 612. členom ZGD-1 se dodatna denarna doplačila, ki so bila določena s pravnomočno sodno odločbo, od dneva vpisa pripojitve v register obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe. Zakon ne določa, kako je v primeru, če ima prevzemna družba odprtih več bančnih računov pri različnih bankah. Višje sodišče meni, da v takem primeru zadostuje, da se pridobijo podatki o obrestnih merah za vsaj eno banko. Ni podlage za stališče pritožnika in bi bilo tudi pretogo, da bi bilo potrebno pridobiti podatke za vsako banko, pri kateri ima družba odprt račun.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžan predlagateljem v 15 dneh povrniti njihove stroške pritožbenega postopka v znesku 712,57 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

**Uvodno**

1. Postopek se je vodil za določitev denarne odpravnine predlagateljem po tem, ko je skupščina družbe A. d. d. 12. 2. 2007 izglasovala sklep, da se na predlog glavnega delničarja, delnice preostalih delničarjev prenesejo na glavnega delničarja (izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe). Po sklepu o prenosu delnic je bil glavni delničar izključenim delničarjem dolžan plačati denarno odpravnino v znesku 64,68 EUR na delnico.

2. Po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ng 33/2015 z dne 24. 10. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 266/2018 z dne 22. 9. 2021 (v nadaljevanju Sklep VSL) je bila določena primerna denarna odpravnina v višini 153,00 EUR na delnico. Višje sodišče je s sklepom spremenilo višino denarne odpravnine iz 144,20 EUR na 153,00 EUR. V 65. točki obrazložitve Sklepa VSL je višje sodišče zapisalo: „Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 10. 2017 zgolj določilo višino primerne denarne odpravnine na delnico, vendar pa ugotovljene razlike s pripadajočimi obrestmi ni naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu. Glede na to gre za procesni položaj, ki je primerljiv izdaji delne sodbe (prvi odstavek 314. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče lahko zato v pritožbenem postopku preizkuša zgolj pravilnost in zakonitost izdane odločbe sodišča prve stopnje, ne more pa samo odločati o nečem, kar še ni bilo predmet odločanja pred sodiščem prve stopnje. V nadaljnjem postopku bo to moralo storiti sodišče prve stopnje.“

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo še, da je nasprotni udeleženec vsakemu od predlagateljev dolžan plačati znesek, ki predstavlja razliko med že izplačano vrednostjo delnice in ugotovljeno vrednostjo po Sklepu VSL, skupaj s pripadajočimi obrestmi od 21. 3. 2007 do 22. 9. 2021 in zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 9. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka). Prisojena denarna odpravnina se obrestuje po obrestnih merah, po katerih je Banka B. d. d. obrestovala depozite pravnih oseb s spremenljivo obrestno mero in dobo vezave nad 5 let, in sicer po vrednostih kot izhajajo iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo še, da predlagateljem povrne stroške postopka.

4. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper delni sklep. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odpravi oziroma razveljavi vsa procesna dejanja prvostopenjskega sodišča od 28. 12. 2021 dalje, zlasti sklep o materialnem procesnem vodstvu z dne 5. 4. 2022 in izpodbijani sklep, ter naloži predlagateljem povračilo stroškov nasprotnega udeleženca od januarja 2022 dalje, kot jih specificira v stroškovniku pritožbe. Glavni del pritožbenih očitkov se nanaša na 1.) neutemeljenost zahtevkov zaradi materialnopravne prekluzije, ker je bil zahtevek postavljen prepozno; 2.) kršitev pravil o učinkih pravnomočnosti, ker je bil postopek pravnomočno zaključen s Sklepom VSL; 3.) zmotno uporabo materialnega prava glede odločitve o zahtevku v obrestnem delu in 4.) kršitve postopkovnih pravil zaradi sklepa materialnega procesnega vodstva z dne 5. 4. 2022. **Glede materialno pravne prekluzije**

5. Pritožnik navaja, da so predlagatelji zamudili materialni prekluzivni rok za dajatvene zahtevke, ki so bili prvič postavljeni šele z vlogo z dne 28. 12. 2021. Zakon namreč določa enomesečni rok za zahtevek, s katerim delničarji uveljavljajo pravico do denarnega doplačila.

6. Višje sodišče se z navedenimi pritožbenimi navedbami ne strinja. Predlagatelji so v predlogu za določitev denarne odpravnine z dne 12. 3. 2007 sodišču predlagali določitev primerne denarne odpravnine ter v V. točki predloga, da se jim za prenesene delnice zagotovijo dodatna doplačila v višini, kot jih določi sodišče […]. Ker je postopek za določitev denarne odpravnine nepravdni postopek, ki se je začel po določilih Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, v predlogu ni bilo potrebno določiti tudi konkretnega denarnega zahtevka.1 Vsebino predloga je ZNP določal v 21. členu, in sicer mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Šele s sprejetjem novega Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1, je bila dodana določba, da če se postopek vodi izključno zaradi plačila v denarju, mora predlagatelj v predlogu navesti višino zahtevanega zneska (drugi odstavek 23. člena ZNP-1). Zaradi tega ne držijo pritožbene navedbe, da so bili predlagatelji prekludirani z zahtevkom za denarna doplačila. Skupščina, na kateri je bilo odločeno o izključitvi manjšinskih delničarjev, je potekala 12. 2. 2007, predlog pa je bil vložen 12. 3. 2007, kar je znotraj enomesečnega roka, določenega s tretjim odstavkom 607. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1. 7. Zgolj dejstvo, da so predlagatelji šele z vlogo z dne 28. 12. 2021 konkretno specificirali zahtevane denarne zneske za doplačila izključenim delničarjem, ni pomembno, saj so že v prvotnem predlogu predlagali tudi, da sodišče naloži nasprotnemu udeležencu denarna doplačila. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je bil šele s Sklepom VSL določen primeren znesek višine denarne odpravnine in so bili zato predlagatelji šele tedaj seznanjeni s konkretnim zneskom tako, da so ga lahko kasneje specificirali. Pritožbene navedbe o zamujenem materialnem prekluzivnem roku se zato izkažejo za neutemeljene.

**Glede kršitev pravil o učinkih pravnomočnosti**

8. Pritožnica navaja, da je bil postopek Ng 33/2015 pravnomočno zaključen s Sklepom VSL dne 22. 9. 2021. Nadaljevanje pravnomočno zaključenega postopka zato pomeni kršitev pravil o učinkih pravnomočnosti in kršitev ZNP-1. Sodišče tega ugovora ni upoštevalo in se do njega ni opredelilo ter ga obrazložilo. Sodišče ni navedlo pravne podlage za nadaljevanje postopka, izpodbijani sklep pa je obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka ter kršitvami ustavnih pravic.

9. Višje sodišče poudarja, da je bilo s sklepom prvostopenjskega sodišča opr. št. Ng 33/2015 z dne 24. 10. 2017, ki je bil predmet pritožbenega postopka v zvezi s Sklepom VSL z dne 22. 9. 2021, odločeno le o primerni višini denarne odpravnine. Kot obrazloženo zgoraj pa so predlagatelji že z osnovnim predlogom leta 2007 zahtevali tudi, da se nasprotnemu udeležencu naloži doplačila predlagateljem, o čemer prvostopenjsko sodišče takrat še ni odločilo. Na to so predlagatelji tudi opozorili v pritožbi zoper sklep z dne 24. 10. 2017 (list. št. 1013). Višje sodišče je v Sklepu z dne 22. 9. 2021 v 65. točki obrazložitve zapisalo: „Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 10. 2017 zgolj določilo višino primerne denarne odpravnine na delnico, _vendar pa ugotovljene razlike s pripadajočimi obrestmi ni naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu. Glede na to gre za procesni položaj, ki je primerljiv izdaji delne sodbe_ (prvi odstavek 314. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče lahko zato v pritožbenem postopku preizkuša zgolj pravilnost in zakonitost izdane odločbe sodišča prve stopnje, _**ne more pa samo odločati o nečem, kar še ni bilo predmet odločanja pred sodiščem prve stopnje. V nadaljnjem postopku bo to moralo storiti sodišče prve stopnje.**_“ Sklep prvostopenjskega sodišča z dne 24. 10. 2017 je zato imel naravo delnega sklepa, čeprav to v njem ni bilo izrecno zapisano, ker o celotnem razmerju še ni bilo odločeno (314. člen ZPP). Pravnomočna je zato postala le odločitev o primerni višini denarne odpravnine. Pravnomočne odločitve o višini denarnih doplačil v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo.

10. Višje sodišče dodaja, da se navedeni očitek (obstoj pravnomočne sodne odločbe, _res iudicata_) presoja le v okviru pritožbenega razloga iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. Pritožba navedeni očitek skuša subsumirati tudi pod pritožbene razloge bistvenih kršitev postopka po 6., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in celo zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vendar takšen pristop ni ustrezen, ker gre po vsebini za pritožbeni očitek po že citirani 12. točki, ki pa je glede na povedano neutemeljen. Res je, da se sodišče prve stopnje ni izrecno opredeljevalo do očitane procesne kršitve, vendar ga je nasprotni udeleženec lahko prepoznal kot neutemeljenega iz celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa kot tudi nenazadnje iz Sklepa VSL. Ker sodišče na obstoj druge pravnomočne sodne odločbe po uradni dolžnosti pazi ves čas postopka (drugi odstavek 319. člena ZPP) in tudi v pritožbenem postopku (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je nasprotni udeleženec zlasti ob 65. točki obrazložitve Sklepa VSL lahko prepričal, da sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka kot neutemeljen šteje njegov ugovor pravnomočno končanega postopka. Če bi višje sodišče smatralo postopek za končan, ne bi dalo izrecnega navodila sodišču prve stopnje, da odloči še o obveznosti plačila.

**Glede zakonskih zamudnih obresti**

11. Pritožnik očita zmotno uporabo materialnega prava v delu, kjer je sodišče prve stopnje denarna doplačila obrestovalo z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je denarna doplačila posameznim predlagateljem najprej obrestovalo po obrestnih merah v skladu s 612. členom ZGD-1 (v nadaljevanju: depozitne obresti) za obdobje od 21. 3. 2007 do 22. 9. 2021, nato pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 9. 2021 dalje do plačila. Pritožnik navaja, da za zakonske zamudne obresti denarnih doplačil ni pravne podlage, saj ZGD-1 predvideva le obrestne mere v skladu s 612. členom ZGD-1 (v nadaljevanju: depozitne obrestne mere). Trdi tudi, da Sklep VSL nima dajatvenega dela, ki bi nasprotnemu udeležencu nalagal plačilo, zato ni pravne podlage za odločitev sodišča prve stopnje. Dodatno navaja, da je bil zahtevek postavljen šele 28. 12. 2021, začetek teka zakonskih zamudnih obresti pa je sodišče določilo od 23. 9. 2021 dalje do plačila, kar predstavlja zmotno uporabo materialnega prava in procesno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. V 612. členu ZGD-1, ki se smiselno uporablja tudi za določitev primerne denarne odpravnine izključenih manjšinskih delničarjev, je določeno, da se dodatna denarna doplačila, ki so bila določena s pravnomočno sodno odločbo, od dneva vpisa pripojitve v register obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je uporabilo depozitno obrestno mero za obdobje od 21. 3. 2007 (vpis pripojitve v register) do 22. 9. 2021 (datum izdaje Sklepa VSL). Od 23. 9. 2021 dalje pa je nasprotnemu udeležencu naložilo tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo do plačila.

13. Tudi po zaključku višjega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. S Sklepom VSL je bila pravnomočno določena denarna odpravnina in v tistem trenutku se je nasprotni udeleženec seznanil s še dolgovanim zneskom do posameznega predlagatelja ter prišel v zamudo. Pravilo o depozitnih obrestih v skladu s 612. členom ZGD-1 je pri vprašanju denarne odpravnine izključenim delničarjem treba razumeti tako, da ta velja do trenutka, ko je bila pravnomočno določena višina denarne odpravnine, v obravnavnem primeru s Sklepom VSL. Od tistega trenutka, ko se je dolžnik seznanil z dolgom, dolguje tudi zakonske zamudne obresti. Takšna razlaga je tudi skladna s funkcijo zakonskih zamudnih obresti, kot civilne sankcije, ki sili dolžnika v plačilo. To se kaže tudi v obravnavnem primeru, ko nasprotni udeleženec ne želi prostovoljno izpolniti obveznosti, tudi po tem, ko je že bil seznanjen z njeno višino.

**Glede obresti po 612. členu ZGD-1 in o materialnemu procesnemu vodstvu**

14. Pritožnik navaja, da je višina obrestnih mer v skladu s prvim odstavkom 612. člena ZGD-1 ostala neizkazana. Predlagatelji v zvezi s tem niso izpolnili trditvenega in dokaznega bremena ter zamudili 15 dnevni rok po sklepu materialnega procesnega vodstva (MPV) za predložitev podatkov. Sploh pa je bil sklep MPV nepotreben, ker je nasprotni udeleženec opozarjal na to že od leta 2014. Poleg tega so predlagatelji sporočili, da je imel nasprotni udeleženec vsaj 8 računov pri 6 bankah, podatke pa so dali le za eno od njih.

15. V skladu s 612. členom ZGD-1 se dodatna denarna doplačila, ki so bila določena s pravnomočno sodno odločbo, od dneva vpisa pripojitve v register obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe.

16. Zakon ne določa, kako je v primeru, če ima prevzemna družba odprtih več bančnih računov pri različnih bankah. Višje sodišče meni, da v takem primeru zadostuje, da se pridobijo podatki o obrestnih merah za vsaj eno banko. Ni podlage za stališče pritožnika in bi bilo tudi pretogo, da bi bilo potrebno pridobiti podatke za vsako banko, pri kateri ima družba odprt račun. Zato so tudi nerelevantne pritožbene navedbe o obrestnih merah pri banki C. d. d., ki so jih poslali predlagatelji in so drugačne od obrestnih mer Banke B. d. d., na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Poleg tega je pritožbeni očitek tudi nekonkretiziran, saj z njim pritožnik izpodbija dejansko stanje, ne navede pa konkretnih obrestnih mer, kar bi z uveljavljanjem tega pritožbenega razloga moral storiti. Višje sodišče kot neutemeljene šteje pritožbene očitke o številnih kršitvah ustavnih pravic zaradi nespoštovanja pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Pri tem dodaja, da je uporaba depozitnih obrestnih mer poslovne banke prevzemne družbe (v tem primeru glavnega delničarja) kogentna zakonska določba in sodišče ta dejstva mora ugotoviti in vključiti v odločbo, prav tako pa drugi odstavek 607. člena ZGD-1 daje sodišču pooblastila, da tudi samo ugotavlja dejstva, ki jih udeleženci niso navajali, in izvaja dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. Že na tej podlagi se pritožbeni očitki o nepravilni porazdelitvi trditvenega in dokaznega bremena izkažejo za neutemeljene.

17. Glede pritožbenih navedb o zamujenem roku po sklepu MPV, ki ga sodišče ni podaljšalo, višje sodišče odgovarja, da ne držijo. Sklep MPV je bil predlagateljem vročen 7. 4. 2022, v vlogi z dne 22. 4. 2022 pa so sporočili, da niso uspeli pridobiti podatkov od bank (ker jih te niso želele posredovati) in zaprosili za podaljšanje roka ter predlagali sodišču, da poskusi samo pridobiti podatke. Sodišče prve stopnje je na to vlogo odgovorilo z dopisom z dne 2. 6. 2022, v katerem je predlagatelje pozvalo naj v 8 dneh sporočijo, ali so uspeli pridobiti podatke ali potrebujejo še dodatni rok ali naj sodišče samo pridobi podatke. Zato pritožbene navedbe o zamudi roka in prekluziji ne držijo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je bilo utemeljeno z vidika že citiranega določila 607. člena ZGD-1, po katerem lahko sodišče tudi samo pridobiva dokaze in ugotavlja dejstva. Iz istih razlogov so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o prekoračitvi okvirov materialnega procesnega vodstva, saj v tem postopku ne gre za isti položaj kot v pravdnih postopkih in ima sodišče tudi širša pooblastila glede ugotavljanja dejstev. Okvir MPV tudi ni mogel biti presežen s pozivom sodišča po konkretni postavitvi dajatvenega zahtevka. Sodna praksa je že zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, a z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru tožbenega zahtevka (cilja pravde oziroma postopka).2 Ker se je postopek vodil za določitev višine denarne odpravnine in naložitve doplačil, je bilo ravnanje sodišča s pozivom MPV ustrezno, konkretiziran zahtevek pa je ostal znotraj cilja postopka.

**Glede nasledstva predlagatelja**

18. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da se sklep nanaša na osebi, ki nista predlagateljici postopka (D. D. in E. D.). Čeprav sodišče prve stopnje tega ni izrecno obrazložilo, iz spisa izhaja, da je eden od predlagateljev (F. D.) med postopkom umrl. To je pooblaščenka predlagateljev sporočila v vlogi z dne 28. 12. 2021 in navedla, da sta dedinji umrlega D. D. in E. D., kar je dokazala s sklepom o dedovanju. Smrt stranke privede do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini. Kjer je možno dedovanje, je možno tudi procesno nasledstvo. Univerzalno pravno nasledstvo v obziru prenosljivih pravic privede ex lege do procesnopravne sukcesije.3 **Sklepno**

19. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

20. Zaradi neuspeha s pritožbo nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora predlagateljem povrniti njihove stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 614. člena ZGD-1), ki so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03, 70/03, 67/08), saj se je postopek začel še pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi. Nasprotni udeleženec mora predlagateljem povrniti stroške odgovora na pritožbo (tar. št. 26/4a) – 625 točk, kar se poveča za 100% zaradi zastopanja več oseb (9. člen OT) na 1250 točk, materialnih izdatkov – 22,50 točk in 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 712,57 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

1 Tako tudi N. Plavšak v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV založba 2014, str. 337. 2 Tako npr. VSRS Sklep II Ips 62/2018, II Ips 172/2016, II Ips 1213/2008 in II Ips 141/2010. 3 Tako npr. VSRS sodba in sklep II Ips 58/2015.