U-I-183/97

22. 6. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tonija Božidarja iz Zaloga pri Moravčah na seji dne 22. junija 2000

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 10. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija tretji odstavek 10. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95 - v nadaljevanju: ZUDVGA). Navaja, da mu je bila zaradi gradnje avtoceste porušena hiša in se je odločil za nakup druge hiše. Investitor naj mu ne bi priznal stroškov za projektno in drugo tehnično dokumentacijo ter odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča, čeprav so ti stroški zajeti v prodajni ceni nepremičnine. Izpodbijana določba naj bi zato urejala neenakopraven položaj lastnikov objektov, ki jih je treba porušiti zaradi gradnje avtoceste. V primeru, da se lastnik objekta, ki je predviden za rušenje, odloči za sporazum z investitorjem avtoceste, ne bi smel biti obremenjen s stroški za izdelavo tehnične dokumentacije in s plačilom odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča, saj jih nosi investitor, lastnik pa le gradbene stroške nadomestnega objekta. V primeru, da lastnik objekta, ki je predviden za rušenje, kupi nepremičnino na trgu, pa naj bi nosil celotne stroške gradnje objekta, ker mu investitor ne prizna stroškov za izdelavo tehnične dokumentacije in ne plačila odškodnine za spremembo namembnosti. Zato naj bi bil lastnik, ki kupi nepremičnino, neenako obravnavan v primerjavi z lastnikom, ki je sklenil sporazum. Pobudnik predlaga razveljavitev izpodbijane določbe v besedilu: "če se z lastnikom doseže sporazum o nadomestni gradnji objekta" oziroma spremembo besedila tako, da bi se izpodbijana določba glasila: "Investitor nosi stroške projektne in druge tehnične dokumentacije ter plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda." V času sklepanja pogodbe med pobudnikom in investitorjem avtoceste naj bi zakonodaja še ne bila urejena, vendar naj bi se v praksi ravnalo tako, da se ni povzročalo novih krivic. Ob sklenitvi pogodbe naj bi bil pobudnik prepričan, da bo bodoči ZUDVGA veljal za vse lastnike, ki so morali iz svojih domov zaradi gradnje avtoceste. Zato meni, da se mora njegova pogodba obravnavati po kasneje sprejetem Zakonu, katerega 10. člen naj bi bil v neskladju s 14. členom Ustave.

2.Državni zbor v odgovoru navaja, da izpodbijana določba ureja primer, ko se namesto objekta, ki ga je treba porušiti, zgradi nadomestni objekt. Pri nakupu že zgrajenega objekta bi ne bilo utemeljeno plačilo odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča, niti ne povračilo stroškov za tehnično dokumentacijo. To bi predstavljalo neupravičeno obogatitev lastnika porušenega objekta v škodo javnih financ. Neutemeljen naj bi bil tudi očitek kršitve načela enakosti pred zakonom. Državni zbor pripominja, da je pobudnik sklenil pogodbo z investitorjem avtoceste pred sprejemom in veljavnostjo ZUDVGA in da zato nima pravnega interesa za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe.

3.Vlada pojasnjuje, da je bil pobudnik lastnik objekta, ki je bil določen za rušenje po Uredbi o lokacijskem načrtu za gradnjo vzhodne avtoceste od Malenc do Šentjakoba in severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 27/94). Vlada predlaga, naj se pobuda zavrže, ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa. Investitor gradnje je namreč s pobudnikom sklenil pogodbo namesto razlastitve dne 29. 3. 1995, torej pred uveljavitvijo ZUDVGA. Neutemeljena naj bi bila tudi trditev pobudnika, da je z izpodbijano določbo kršeno načelo enakopravnosti.

4.Pobudnik nima pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa. ZUDVGA je začel veljati po sklenitvi pogodbe med pobudnikom in investitorjem avtoceste, zato neposredno ne posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Na podlagi 43. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko Ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z Ustavo. Razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, oziroma po preteku roka, ki ga določi Ustavno sodišče. Ker tudi morebitna razveljavitev izpodbijane določbe Zakona na pobudnikov položaj ne bi vplivala, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik dr. Čebulj.

P r e d s e d n i k Franc Testen