Jedro

Ker je izvršilni naslov začasna odredba, izdana v motenjski pravdi, je treba vzeti kot vrednost zahtevka za plačilo sodnih taks za izvršilni predlog in sklep znesek vrednosti 5.000 točk, kot v sporih zaradi motenja posesti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v tretjem odstavku izreka tako spremeni, da se znesek 3.800,00 SIT nadomesti z zneskom 3.400,00 SIT. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik je dolžan povrniti dolžniku 1.600,00 SIT stroškov pritožbenega postopka v 15. dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 4.6.1993 dovoljeno izvršbo v delu, ki se nanaša na pooblastitev upnika, da na stroške dolžnika odstrani kad s parc. št. 7 k.o. ... ustavilo in sklenilo, da se nadaljuje samo za izterjavo izvršilnih stroškov v znesku 3.800,00 SIT ter vseh nadaljnjih stroškov z rubežem pokojnine, ki jo dolžnik prejema pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter preodkazilom tako zarubljenih dohodkov po pravnomočnosti sklepa na naslov upnika. Dolžnikov ugovor je prvo sodišče kot neutemeljen zavrnilo.

Dolžnik je zoper tak sklep vložil pravočasno pritožbo. V njej uveljavlja vse zakonsko predvidene pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep tako spremeni, da izvršbo zoper dolžnika ustavi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču ponovno odločanje. Navaja, da so dolžnik in njegovi posestni predniki že več kot 80 let postavljali kadi, kadar so jih prali, na sporno mesto, vendar le toliko, da so se kadi oprale in posušile, potem pa so jih spravili nazaj. Prav isto je počel tudi dolžnik. Če bi upnik dolžnika opozoril, da rabi pot, bi dolžnik kad tudi odstranil. Upnik dolžnika le šikanira. Sicer pa dolžnik poudarja, da je upnik kar sam opravil izvršbo in to še predno je dolžnik sklep o izvršbi prejel. S tem v zvezi obrazlaga svoje stališče in še poudarja, da za izvršbo ni veljavnega izvršilnega naslova, ker ni določenega nobenega paricijskega roka in ni določeno, da mora dolžnik kaj odstraniti. Dolžnik se pritožuje tudi zoper stroškovno odmero, opozarja, da je sodišče upniku priznalo kar kilometrino za prihod na sodišče, da je vložil predlog za izvršbo in da bi moralo sodišče vzeti kot vrednost spora 5.000 točk. Pritožba je delno utemeljena.

Izvršilni naslov - začasna odredba v motenjski pravdi je jasna.

Dolžniku prepoveduje postavljati na služnostno pot na parc. št. 7 k.o. ... kakršnekoli ovire, ki bi upniku onemogočale uporabo služnostne poti. Dolžnik sam priznava, tudi še v pritožbi, da je na to pot postavil kad. Trdi le, da so njegovi posestni predniki na to pot postavljali kadi, kadar so jih prali, že več kot 80 let. Vendar ta okoliščina v prid dolžnikovemu stališču v tej izvršilni zadevi nima vpliva. Izvršilni naslov dolžniku prepoveduje kakršnokoli postavljanje ovir na obravnavano pot in upnikova dolžnost ni, da dolžnika opozarja naj ovire odstrani. V sklepu o izvršbi, ki ga je upnik prejel 7.6.1993, je imel upnik pooblastilo za odstranitev kadi z obravnavane poti in ni pomembno, ali je dolžnik sklep o izvršbi tedaj že prejel ali ne. Tudi ni bilo sodišče dolžno, glede na vsebino izvršilnega naslova, dolžniku dajati rok za prostovoljno odstranitev ovire s poti. Ob kateri uri je upnik kad odstranil pa tudi ni pomembno. Bistveno je, da je imel dolžnik prepoved postavljanja kakršnihkoli ovir na to pot in ker je ravnal v nasprotju s prepovedjo, je prvo sodišče utemeljeno izdalo sklep o izvršbi s pooblastitvijo upnika, da s parc. št. 7 k.o. ... kad odstrani in v posledici tega je tudi utemeljeno v sklepu o izvršbi odmerilo upnikove stroške.

Treba pa je pritrditi dolžnikovi pritožbi, da prvostopno sodišče izvršilne stroške ni odmerilo v celoti pravilno. Res je sicer upnik kot vrednost za odmero sodne takse navedel znesek 50.000,00 SIT, vendar, ker je izvršilni naslov začasna odredba, izdana v motenjski pravdi, bi moralo prvostopno sodišče upoštevati kot vrednost, od katere bi odmerilo sodne takse, znesek v vrednosti 5.000 točk (3. točka 22. člena ZST) kar pomeni 400 točk krat 8 SIT (vrednost točke) tako, da znaša sodna taksa za predlog in sklep (drugi odst. Tarifne št. 1 in tretji odst. Tarifne št. 2) skupaj 3.200,00 SIT, kot to navaja dolžnik v pritožbi. Pritrditi je tudi treba dolžnikovemu stališču v pritožbi, da upnik do povrnitve stroškov za kilometrino za pot na sodišče, kjer je vložil izvršilni predlog, ni upravičen.

Vendar pa je upravičen do povrnitve stroškov avtobusnega prevoza.

Pritožbeno sodišče meni, da bi upnik tudi za avtobusni prevoz za pot na sodišče in nazaj izdal znesek 200 SIT, če pa bi izvršilni predlog oddal priporočeno na pošto, pa bi prav tako izdal priglašeni znesek 200 SIT, upoštevaje tudi stroške avtobusnega prevoza. Pritožbeno sodišče je zato znesek priznanih izvršilnih stroškov znižalo za 400,00 SIT, kolikor je prvostopno sodišče napačno odmerilo stroške za sodne takse, v ostalem pa je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odst. 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP. Ker je dolžnik s pritožbo delno uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da mu je upnik dolžan povrniti polovico potrebnih pravdnih stroškov, to je polovico stroškov za sodno takso za pritožbo, ne pa tudi za priglašeno poštnino, kajti dolžnik je pritožbo oddal neposredno na sodišču.