Jedro

Pritožnik trditev, da nepremičnina, na katero se nanaša izpodbijani sklep, predstavlja dom dolžnika in njegove družine, ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Lahko pa jih bo v povezavi s trditvami o svojem zdravstvenem stanju uveljavljal v okviru pravnih sredstev, ki so mu na razpolago v izvršilnem postopku.

Z novelo ZFPPIPP-H je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Takšni spremembi je botrovala odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16-15, Up-793/16-25 z dne 11. 7. 2019, ki se je sicer nanašala na razveljavitev 71. člena ZIZ, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je stečajnemu dolžniku naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti do ¾ lastno nepremičnino - stanovanjsko hišo ID št. ... z naslovom ..., ki se nahaja na zemljišču z ID znakom: parcela ... in jo izročiti upravitelju (I. točka izreka). Kar zahteva upravitelj več, je zavrnilo (II. točka izreka).

2.Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da konkretizira, katere prostore naj dolžnik izprazni.

3.Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po katerem sodišče v primeru prodaje stanovanja ali družinske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Sklep o prodaji zgoraj navedene nepremičnine je izdalo že 5. 11. 2025, z izpodbijanim sklepom pa je odločilo le še o izpraznitvi nepremičnine. Iz sklepa o prodaji izhaja, da se prodaja opravi skupaj s solastniškim deležem do ¼, ki se prodaja v stečajnem postopku St 0000/2022, ki poteka nad dolžnico A. A. Sklep o prodaji zgoraj navedene nepremičnine v deležu do ¼ celote, St 0000/2022, je bil izdan 5. 11. 2025, torej istega dne, kot sklep o prodaji v tej zadevi. Tudi v izreku navedenega sklepa je navedeno, da se prodaja opravi skupaj s solastniškim deležem do ¾, ki se prodaja v stečajnem postopku St 000/2020, torej v stečajnem postopku nad B. B. Gre torej za primer, ko sta solastnika stanovanjske hiše dva stečajna dolžnika, njuna solastniška deleža pa se prodajata skupaj v obeh stečajnih postopkih, tako da se nepremičnina prodaja v celoti (¾ in ¼). Zato se morata stečajna dolžnika izseliti iz celotne nepremičnine.

6.Pritožnik trdi, da nepremičnina, ki je predmet prodaje, predstavlja dom dolžnika in njegove družine, da bi bilo v postopku prodaje treba upoštevati tudi njegove zdravstvene težave ter da je njegova pravica do doma nasproti pravicam upnikov - imetnikov terjatev zaščitena z ustavo. Navaja, da je stečajni upravitelj seznanjen z njegovim zdravstvenim stanjem in bi v okviru stečajnega postopka lahko pomagal doseči dogovor z upniki glede poplačila njihovih terjatev in tako preprečil izgubo stanovanjske hiše, ki predstavlja dom dolžnika in njegove družine. Nadalje navaja, da se zaveda, da je treba terjatve do upnikov poravnati in stečajni upravitelj lahko s svojimi dejanji v stečajnem postopku pomaga, da se doseže dogovor z upniki, ki ne bo imel za posledico izgubo doma dolžnika. Njegovo zdravstveno stanje je bilo tudi vzrok, da je prišlo do stanja, ko ni več zmogel odplačevati kredita do hipotekarnega upnika, ki je podal predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

7.Z novelo ZFPPIPP-H je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP

upravljatelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Takšni spremembi je botrovala odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16-15, Up-793/16-25 z dne 11. 7. 2019, ki se je sicer nanašala na razveljavitev 71. člena ZIZ, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Cilj drugega odstavka 71. člena ZIZ naj bi bil uravnotežiti nasprotujoče si interese upnika in dolžnika. Ustavno sodišče je presojalo, ali je za izpodbijano omejitev odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov na največ tri mesece in le enkrat podan razumen in stvaren razlog in ugotovilo, da je zakonsko predvidena presoja sodišča v pomembnem delu onemogočena zaradi zakonskih omejitev in sicer: 1. obdobja, za katero je mogoče odložiti izvršbo (najdlje za tri mesece) in 2. odloga zgolj enkrat. Navedeno naj bi onemogočalo sodišču, da bi opravilo presojo glede na vse okoliščine primera. Izpodbijani del drugega odstavka 71. člena ZIZ je po mnenju Ustavnega sodišča spodkopaval uresničitev namena odloga, to je omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih izjemnih primerih, ko bi intenzivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala doseženim civilizacijskim vrednotam in zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka. Ustavno sodišče je zaključilo, da je drugi odstavek 71. člena ZIZ v delu, v katerem odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kolikor se nanaša na izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, v neskladju s pravico iz 35. člena Ustave. Do drugačne zakonske ureditve je Ustavno sodišče RS kot način izvršitve določilo, da sodišča odločajo o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, po drugem odstavku 71. člena ZIZ tako, da bo ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseženo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika, določilo pa je tudi, do kdaj naj bi bilo dovoljeno podati predlog za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Ugotovljena ustavna neskladnost je bila odpravljena z novelo ZIZ-M (Uradni list RS, št. 36/21 z dne 12. 3. 2021).

8.Predlagatelj je ob pripravi novele ZFPPIPP-H navedel, da čeprav se ugotovljena ustavna neskladnost nanaša na določbe ZIZ, ugotavlja, da bi do navedenega očitka lahko prišlo tudi v zvezi z določbo drugega in tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP. S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je tako zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.

9.Pritožnik torej trditev, da nepremičnina, na katero se nanaša izpodbijani sklep, predstavlja dom dolžnika in njegove družine, ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Lahko pa jih bo v povezavi s trditvami o svojem zdravstvenem stanju uveljavljal v okviru pravnih sredstev, ki so mu na razpolago v izvršilnem postopku.

10.V zvezi s pritožnikovimi očitki, da bi upravitelj v okviru stečajnega postopka lahko pomagal doseči dogovor z upniki glede poplačila njihovih terjatev (ki je povsem nekonkretiziran) in tako preprečil izgubo stanovanjske hiše, ki predstavlja dom dolžnika in njegove družine, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da takšno postopanje upravitelja ni zakonsko predvideno.

11.Predmet tega pritožbenega preizkusa tudi ne morejo biti navedbe pritožnika, da v postopku prodaje nepremičnine stečajni upravitelj ne navaja vseh dejstev o stanju nepremičnine, in sicer, da cesta do nepremičnine poteka preko nepremičnin drugih lastnikov, ki ne dovolijo vpisa služnostne pravice poti, da je v zadnjem času prišlo do zaprtja ceste do nepremičnine, da se pri izdelavi ocene vrednosti nepremičnine niso upoštevala vsa dejstva oziroma lastnosti nepremičnine, ki vplivajo na oceno vrednosti, saj se ne nanašajo na izpodbijani sklep.

12.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeno preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Ta se glede na določbo drugega odstavka 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju uporablja tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H.