Jedro

Ugotovitev o možnosti fizične delitve brez sodelovanja izvedenca gradbene stroke ni mogoča, saj sodišče z ustreznim znanjem ne razpolaga.

V konkretnem primeru gre za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo nepravdni postopek, ker je štelo, da je predlagatelj predlog za delitev solastne nepremičnine umaknil. 2. Zoper tak sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je imel pravico, da je med postopkom spremenil predlog. Vlogo predlagatelja z dne 19.2.2016 bi moralo sodišče vročiti nasprotnikom, da se o njej izjavijo, saj sprememba vodi v rešitev in dokončno ureditev razmerij med udeleženci. S tem, ko sodišče ni obravnavalo novega predloga, mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Prikrajšalo ga je za izjavljanje v postopku. Z opustitvijo je kršilo pravico udeležencev do informacije, saj se imajo nasprotni udeleženci pravico seznaniti s predlogom predlagatelja.

3. Na pritožbo sta odgovorili nasprotni udeleženki A. A. in B. B. A. A. navaja, da je pripravljena kriti svoj del stroškov pri etažni razdelitvi hiše. Tako bi morali ravnati vsi udeleženci. Sodišče naj reši to, kar solastniki sami ne morejo ali nočejo.

B. B. meni, da je odločitev sodišča pravilna. S trditvijo o procesni kršitvi predlagatelj ne more utemeljiti pritožbe. Razširitev predloga se ne nanaša na konkretno zadevo, ampak gre za ureditev razmerij med dvema strankama tega postopka in v zvezi z drugo nepremičnino. Nov predlog ne daje podlage za delitev solastnine, saj bo zato v vsakem primeru potreben izvedenec. Zaradi nesoglasij dveh solastnikov je že doslej trpela precejšnje stroške, z nadaljnjo obravnavo pa bi se ti stroški le še višali. Pripravljena je nositi tiste stroške, ki bodo vodili k ureditvi medsebojnih razmerij, ne pa stroškov, ki so posledica nesoglasij med predlagateljem in prvim nasprotnim udeležencem.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da o predlogu predlagatelja ni mogoče odločiti brez postavitve ustreznega izvedenca gradbene stroke. Na podlagi vloženega predloga za delitev je namreč sodišče dolžno, upoštevajoč pri tem 70. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), najprej ugotoviti, ali je možna fizična delitev. Takšna ugotovitev pa brez sodelovanja izvedenca gradbene stroke ni mogoča, saj sodišče z ustreznim znanjem ne razpolaga. Takšnemu stališču pritožnik tudi ne nasprotuje. V konkretnem primeru gre torej za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 20. 10. 2015 (list. št. 99) predlagatelju naložilo, da založi predujem za stroške izvedenca, vendar tega ni storil. Sodišče prve stopnje je nato v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZNP k nadaljevanju postopka in plačilu predujma pozvalo še nasprotne udeležence, pa tega tudi oni niso storili. Ker sodišče k založitvi stroškov za izvedbo dokaza z izvedencem udeležencev ne more prisiliti, je zato ravnalo pravilno, ko je uporabilo prvi odstavek 36. člena ZNP in štelo, da je predlog umaknjen.

7. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, na odločitev ne more vplivati okoliščina, da je predlagatelj predlog razširil in predlagal delitev dodatnih nepremičnin. S tem učinkov že nastale domneve umika ni mogel več preprečiti. Z ustavitvijo postopka sodišče tudi ni poseglo v pravico predlagatelja do obravnavanja ne prvotno ne dodatno vloženega predloga. Pri prvotno vloženem predlogu do posega v pravico do obravnavanja ni prišlo zato, ker je do ustavitve postopka prišlo zaradi pasivnosti predlagatelja(1), pri dodatno vloženem pa zato, ker bo le-tega sodišče, če bo predlagatelj pri njem vztrajal, obravnavalo kot nov predlog. Takrat ga bo vročilo tudi v izjavo nasprotnim udeležencem.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

Op. št. (1): Možnost doseči sodno delitev solastne nepremičnine mu je bila dana, le izkoristil je ni. Glede na to, da je bil postopek ustavljen, pa lahko tak predlog kadarkoli ponovno vloži.