Jedro

Če dolžnik v ugovoru navaja, da je svojo terjatev poravnal ter obenem prilaga dokaze, prvo sodišče ugovora ne more šteti kot neutemeljenega, marveč mora ugotavljati resničnost ugovornih navedb.

Izrek

Sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave zapadlih preživninskih obrokov za čas od 1.9.1998 do 31.5.1999 v skupnem znesku 306.120,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga za izvršbo 4.10.1999 dalje do plačila ter v zavarovanje, da se bo preživnina za oba upnika v mesečnem znesku skupaj po 40.560,00 SIT plačevala v času od 1.6.1999 do 31.5.2000 v skupnem znesku 486.720,00 SIT. Prvo sodišče je dovolilo tudi izvršbo zaradi izvršilnih stroškov, odmerjenih na 17.858,00 SIT ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

Zoper sklep je ugovarjal dolžnik. V laični vlogi navaja, da je odkril v sklepu o izvršbi dva neresnična podatka in sicer za neplačevanje preživnine v mesecu septembru 98 in maju 99. Zatrjuje, da je to že plačal in v dokaz prilaga fotokopirane položnice. Navaja, da je preživnino ves čas plačeval, razen nekaj mesecev, ko je bil spoznan za tehnološki višek. Od 15.3.1999 je zaposlen na veterinarski upravi RS in od takrat preživnino redno plačuje. Dolžnik prilaga dokazila o plačevanju in dokumente o prihodkih v letu 1998. Sodišče tudi prosi, naj ga oprosti plačila stroškov izvršilnega postopka ter plačila sodne takse, pritožuje pa se tudi na sklep v zavarovanje, ker preživnino redno plačuje.

Na ugovor sta po pooblaščencu odgovorila upnika. Oporekata ugovorni navedbi, da bi dolžnik plačal preživnino za mesec september 1998. Znesek, ki je bil plačan 16.9.1998 je zakonita zastopnica pravilno štela kot plačilo avgustovskega obroka, saj za ta mesec dolžnik preživninske obveze ni izpolnil. Res pa je, tako upnika, da je dolžnik za mesec april 1999 plačal 40.000,00 SIT, kar je bilo v predlogu že upoštevano in zahtevata le razliko v višini 560,00 SIT.

Dalje navajata, da dolžnik od junija 1999 dalje res plačuje po 40.000,00 SIT mesečno, vendar pa je po uskladitvi preživnin z gibanjem življenjskih stroškov mesečno dolžan še razliko 560,00 SIT.

V dopolnitvi odgovora upnika še navajata, da je pri predlogu za izvršbo res prišlo do pomote in sicer je bil za mesec september plačan znesek 25.000,00 SIT in ne le 15.000,00 SIT kot je navedeno v predlogu.

Ugovor kot pritožba je utemeljen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik ugovoru predložil dokaze - fotokopirane položnice, iz katerih izhaja, da je določen znesek plačal. Pritožbeno sodišče ni pristojno za ugotavljanje dejanskega stanja, ker pa je le-to napačno oziroma nepopolno ugotovljeno, je bilo potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora razveljaviti. Ker ugovorne navedbe s priloženimi dokazi predstavljajo dovoljen ugovorni razlog (8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), bi moralo prvo sodišče v ugovornem postopku ugotavljati resničnost teh navedb. V kolikor bi se le-te namreč izkazale za resnične, bi bilo potrebno sklep o izvršbi v takšnem obsegu razveljaviti ter predlog zavrniti.

Sodišče prve stopnje naj v novem postopku (po potrebi) opravi s strankama narok ter napravi kompleksen obračun dolgovanih in plačanih preživninskih obrokov ter v skladu z dejanskimi ugotovitvami odloči o zadevi.