Jedro

Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. čl. Zakona o sodnih taksah nastala obveznost tega dne ali pozneje.

Izrek

Pritožba upnice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavnilo predlog upnice za oprostitev plačila sodnih taks; ugotovilo je, da ni predložila ustreznih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče njenemu predlogu ugoditi, kljub temu, da jo je sodišče k predložitvi dokazil posebej pozvalo. Proti navedenemu sklepu je upnica vložila pritožbo, v kateri zatrjuje, da je predložila listine, ki izkazujejo, da zaradi poroštva z možem ne razpolagata z več kot po 76.000 SIT mesečno. Sodišče je tudi prosila za odobritev obročnega plačila, ker je v enkratnem znesku tak znesek nemogoče plačati, pa naslovno sodišče o tem ni odločalo. Zaradi tega je sodišču predložila tudi listine o dejanskem razpolaganju, ker tega davčne in ostale listine ne določajo. Ponovno prosi za human pristop in ugodno rešitev, če ni mogoča oprostitev, pa vsaj po presoji v nekaj obrokih. Pritožba upnice ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil poziv sodišča prve stopnje z dne 7.1.2004 o tem, katere listine bi morala pritožnica priložiti za to, da bi bilo mogoče njenemu predlogu za taksno oprostitev ugoditi, jasen, hkrati pa je bila tudi opozorjena na posledice nepredložitve zahtevanih listin. Sodišče prve stopnje pa je obravnavalo tudi obvestilo banke o obremenjenosti osebnega računa upnice in njenega moža, vendar pa je bila ta listina premalo za celovito oceno njenega premoženjskega stanja in premoženjskega stanja ostalih članov gospodinjstva. Glede na to je sodišče prve stopnje njen predlog za taksno oprostitev iz tega razloga utemeljeno zavrnilo. Zakon o sodnih taksah (ZST, Ur.l.SRS št. 1/90 s sprem. in dop.) v 1. odst. 14. čl. določa, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. čl. tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Po določilu 4. čl. ZST je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, za pritožbo zoper sklep pa ta nastane takrat, ko se pritožba vloži. Iz predmetnega spisa je razvidno, da je upnica po svoji pooblaščenki dne 11.11.2003 vložila pritožbo zoper sklepa z dne 23.10.2003, predlog za oprostitev plačila takse za obe pritožbi pa je vložila 5.12.2003, torej šele po nastanku taksne obveznosti. Upoštevaje 1. odst. 14. čl. ZST, njenemu predlogu za oprostitev plačila takse za obe pritožbi že zato ne bi bilo mogoče ugoditi. Pri obročnem plačilu takse gre za vrsto taksne oprostitve, za katero sicer ne bi veljali tako ostri pogoji glede ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca (2. odst. 13. čl. ZST in 4. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), kot sicer veljajo za običajno obliko oprostitve. Vendar pa mora kljub temu stranka, ki takšno vrsto oprostitve uveljavlja, to storiti pravočasno, torej ob nastanku taksne obveznosti za konkretno dejanje (konkretno: hkrati z vložitvijo pritožbe); 14. čl. ZST, ki ureja učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila taks namreč primera obročnega plačila ne izvzema. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo upnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.