Jedro

Znižanje osnovnega kapitala pod zakonsko določen znesek je razlog, da sodišče po uradni dolžnosti izvede postopek likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo, ne pa razlog za izvedbo postopka redne (prostovoljne) likvidacije s strani družbe z omejeno odgovornostjo.

Registrsko sodišče je dolžno oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji; ni pa dolžno po uradni dolžnosti preizkušati resničnosti podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.

Napak do katerih je prišlo v postopku pripravljanja priglasitve za vpis v sodni register (v sferi predlagatelja), ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku vpisa, ampak z ničnostno tožbo (po postopku in pod pogoji iz 41. člena ZSR).

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

2. Predlagatelj sam trpi stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom vpisalo začetek redne likvidacije, spremembo firme in tipa zastopnika.

V. K. (bivši delavec predlagatelja, ki mu je bilo na podlagi sklepa o začetku redne likvidacije "izrečeno prenehanje delovnega razmerja") se je proti navedenemu sklepu pritožil. Uveljavljal je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne in nepopolne uporabe materialnega prava.

Predlagal pa je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

Istočasno je predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks (za pritožbo). Ker pa o oprostitvi plačila stroškov postopka (tako tudi o oprostitvi plačila taks) odloča sodišče prve stopnje (19. člen Zakona o sodnem registru (ZSR) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 173. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) oz. prvim odstavkom 169. člena ZPP/99), sodišče druge stopnje o predlagani oprostitvi ni odločalo.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Predlagal je zavrženje prepozne pritožbe. Pri tem je priglasil stroške pritožbenega odgovora.

Predlagatelj je odgovor na pritožbo naknadno dopolnil. Prerekal je pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev neutemeljene pritožbe (če bi sodišče druge stopnje ugotovilo, da ni prepozna).

Pritožba je pravočasna.

Izpodbijani sklep je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, v uradnih objavah št. 73. - 74/99, objavljen dne 10.9.1999, kar pomeni, da je bila pritožba, ki je bila vložena dne 11.10.1999, vložena pravočasno (v roku iz tretjega odstavka 36. člena ZSR), saj je bil dan 10.10.1999, ko naj bi potekel tridesetdnevni rok, nedelja.

Sodišče je sicer pritožbo prejelo dne 12.10.1999, vendar pa je kot dan njene izročitve štelo dan 11.10.1999, ko je bila priporočeno oddana po pošti, saj gre za vlogo, ki je vezana na rok (v konkretnem primeru: na pritožbeni rok).

Pritožba ni utemeljena.

Iz predloženega notarskega zapisnika z dne 19.5.1999, opr. št. SV 275/99, izhaja, da "je bil razlog za prenehanje družbe zmanjšanje osnovnega kapitala pod zakonskimi minimum, pri čemer ustanovitelj ni imel namena zagotoviti sredstev do višine zakonskega minimuma".

Takšen razlog pa glede na določbo zadnje (sedme) alinee prvega odstavka 455. člena oz. glede na določbo 456. člena v zvezi z zadnjo (osmo) alineo prvega odstavka 371. člena in 5. odstavkom 373. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ne more biti razlog za izvedbo postopka redne (prostovoljne) likvidacije (na podlagi sklepaskupščine družbe), ampak je lahko le razlog za izvedbo postopka likvidacije po uradni dolžnosti (na podlagi sklepa sodišča).

Ker sklepa o likvidaciji ni sprejelo sodišče, zoper njega ni možna pritožba. Ker je sklep sprejela skupščina predlagatelja, bi bila tako možna le vložitev tožbe zaradi ugotovitve njegove ničnosti ali zaradi njegovega izpodbijanja, s tem da bi ničnostno tožbo v skladu s 456. členom in drugim odstavkom 360. člena ZGD lahko vložil le član uprave, član nadzornega sveta ali delničar (oz. družbenik), ne pa tudi bivši delavec, izpodbojno tožbo pa v skladu s 456. členom in prvim odstavkom 364. člena ZGD le delničar (oz. družbenik), ne pa tudi bivši delavec.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi druge točke 39. člena ZSR pritožbo vseeno kot neutemeljeno zavrnilo in skelp registrskega sodišča potrdilo (1. točka izreka). Ker so za vpis začetka likvidacije bili podani vsi pogoji, predpisani v 38. členu oz. v 21. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredbe), je bilo registrsko sodišče (v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZSR) dolžno opraviti predlagani vpis. Registrsko sodišče je namreč dolžno oceniti le, ali so za vpis podani predpisani pogoji (drugi odstavek 10. člena ZSR), ni pa dolžno po uradni dolžnosti preizkušati resničnosti podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.

Morebitne napake, ki bi lahko nastale v postopku pripravljanja priglasitve (v sferi priglasitelja), 41. člena ZSR (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 12.3.1992, opr. št. III Ips 11/92).

Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da bi pritožniku tudi v primeru, če bi postopek likvidacije izvedlo sodišče po uradni dolžnosti, z dnem začetka likvidacije prenehalo delovno razmerje (prvi odstavek 182. člena v zvezi s prvim odstavkom 106. člena Zakona o prisilni poravnavni, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)).

Ker po določbi 18. člena ZSR vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške, je sodišče druge stopnje sklenilo, da predlagatelj sam trpi stroške pritožbenega odgovora (2. točka izreka).