Up-78/98

15.6.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe R. D. iz L., ki ga zastopa D. A., odvetnik v L. na seji senata dne 15.6.1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba R. D. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 210/98 z dne 23.2.1998 v zvezi s sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Kpd 181/98 z dne 21.2.1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo dne 27.3.1998, izpodbija sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je bila zavrnjena pritožba njegovega zagovornika zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti. Pritožnik zatrjuje, da je sodišče z izpodbijanimi sklepi kršilo njegove pravice iz 20. in 25. člena Ustave. Navaja, da v izpodbijanih sklepih niso navedene konkretne in specifične okoliščine, iz katerih bi izhajal obstoj ponovitvene nevarnosti in da je pripor zoper pritožnika neogibno potreben. Pripor je odrejen zgolj na podlagi verjetnosti, da je pritožnik storil očitano kaznivo dejanje. Pritožnik tudi navaja, da za enakovrstna kazniva dejanja še ni bil pravnomočno obsojen niti obravnavan pred sodiščem. Ker sodišče na obstoj razlogov ponovitvene nevarnosti sklepa samo na podlagi dejanja, katerega je osumljen, bi moralo po pritožnikovem mnenju ob upoštevanju načela sorazmernosti bolj skrbno pretehtati obstoj realne nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja in neogibne potrebnosti pripora.

2.Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom z dne 21.2.1998 zoper pritožnika odredil pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, ki jo je utemeljil s tem, da naj bi pritožnik že dalj časa prodajal heroin soobdolžencu, ki ga je užival delno sam, delno pa ga je prodajal naprej. Prodal naj bi mu najprej količino 4,46 g, zatem pa še 57 g heroina. Pri hišni preiskavi je bila pritožniku zasežena ročna bomba in razno drugo orožje. Na podlagi teh okoliščin je preiskovalni sodnik ocenil, da obstoji konkretna in realna nevarnost ponovitve takih in sorodnih kaznivih dejanj, in da je pripor v tem primeru neogibno potreben za zdravje in varnost ljudi ter sorazmeren s težo dejanj, ki se očitajo pritožniku.

3.Izvenobravnavni senat je zavrnil pritožbo pritožnikovega zagovornika zoper zgoraj navedeni sklep. Zaključil je, da je preiskovalni sodnik pravilno ugotovil obstoj pripornega razloga in ga tudi ustrezno obrazložil. V zvezi s pritožbenimi očitki je senat navedel, da se obstoj pripornega razloga ne dokazuje samo s pravnomočno sodbo za istovrstno kaznivo dejanje. Na obstoj realne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj je sklepalo tudi na podlagi okoliščin, da gre za heroin, ki je zdravju in življenju ljudi hudo nevarno mamilo, pri čemer pritožnik sam ni uživalec mamil, in da je brez redne zaposlitve, s prodajo mamil pa prihaja do sredstev za preživljanje. Senat se je strinjal z oceno preiskovalnega sodnika o neogibnosti pripora.

4.Ustavno sodišče je vpogledalo v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Kpr 130/98.

B.

5.Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. ZKP določa v 3. točki drugega odstavka 201. člena, da se sme pripor odrediti če posebne okoliščine opravičujejo bojazen, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila dejanje, s katerim grozi. V svojih dosedanjih odločitvah o pripornih zadevah je Ustavno sodišče večkrat obrazložilo, na podlagi katerih kriterijev naj sodišča presojajo, ali so v posameznem primeru izpolnjeni ustavno in zakonsko določeni pogoji za poseg v osebno svobodo posameznika. Ti kriteriji so obrazloženi tudi v odločbi št. U-I-18/93 z dne 11.4.1996 (OdlUS V/1,40) in se nanje senat Ustavnega sodišča v celoti sklicuje tudi v tej zadevi.

6.Po presoji Ustavnega sodišča je sodišče v izpodbijanih sklepih ugotovilo in obrazložilo obstoj tistih konkretnih okoliščin, ki zadostijo ustavnim pogojem za odreditev pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in ob upoštevanju načela sorazmernosti opravilo tudi presojo neogibne potrebnosti posega v pritožnikovo pravico do osebne svobode. Pri tem ni kršilo pritožnikove pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj so iz obrazložitve obeh izpodbijanih sklepov razvidni razlogi, ki v zadostni meri omogočajo preizkus sodnih odločitev.

7.Na obstoj nevarnosti, da bi pritožnik na prostosti ponavljal istovrstna kazniva dejanja, sodišča niso sklepala zgolj na podlagi okoliščin dejanja, katerega je osumljen, kot to zatrjuje pritožnik v ustavni pritožbi, ampak tudi na podlagi okoliščine, da naj bi soobdolžencu že dlje časa prodajal mamilo in da mu je bilo ob hišni preiskavi zaseženo orožje. Sodišče druge stopnje je upoštevalo tudi dejstvo, da je pritožnik nezaposlen in da sam ni uživalec, kar kaže na to, da naj bi si s prodajo mamil pridobival sredstva za preživljanje. Navedene okoliščine so tudi po mnenju Ustavnega sodišča takšne, da opravičujejo sklep o obstoju ponovitvene nevarnosti. Glede presoje, kakšna stopnja verjetnosti mora biti izkazana za realno ponovitev kaznivega dejanja, se Ustavno sodišče sklicuje tudi na svoje stališče v zadevi Up 205/95 (sklep z dne 9.4.1996, OdlUS V, 212), po katerem za presojo nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj, ki predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja kot v primerih, ko varnost ljudi ni tako hudo ogrožena. Pritožniku se očita kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili, konkretno je šlo za heroin, ki je nedvomno zelo nevarno mamilo za zdravje in celo življenje ljudi. Pri tako hudem kaznivem dejanju pa je ob izkazani realni nevarnosti ponovitve tega kaznivega dejanja tudi po presoji Ustavnega sodišča pripor zoper pritožnika neogibno potreben za varnost ljudi.

8.Ker glede na navedeno ni podana zatrjevana kršitev pravice do osebne svobode in pravice do pravnega sredstva, senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

9.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Miroslava Geč - Korošec ter dr. Peter Jambrek.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič