Jedro

V postopku za varstvo koristi otrok sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoj otroka ali na otrokovem premoženju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsegu (točka I, II in III prvostopnega izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo s katero je stike med predlagateljico (nadalje mati) in njenimi otroki A. A., B. B. in C. C. (nadalje otroci) uredilo tako, da ti potekajo vsak drugi teden v mesecu od ponedeljka do petka, ko mati prevzame otroke po koncu pouka v šoli oziroma v vrtcu (v primeru, če ti niso v šoli ali vrtcu jih prevzame na domu očeta ob 9.00 uri) in jih vrne istega dne na dom očeta ob 18.30 uri. Nadalje je odločilo, da ima mati telefonske stike z otroci v obliki video klica vsak dan ob 19.30 uri (točka I izreka). Za primer kršitve sklepa o začasni odredbi se kršitelju izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR (točka II izreka); začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka postopka (točka III izreka). V presežku je zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe.

2. Izdano začasno odredbo s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec (nadalje oče) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi izpostavlja, da se stiki med otroci in materjo ne izvajajo zaradi konfliktnosti odnosa staršev, temveč zato se stiki med otroci in materjo ne izvajajo zaradi ravnanja matere. Mati je otroke zapustila. Tako ni dejanske podlage za določitev stikov med materjo in otroci. Sicer pa oče otrok nikoli ni imel namena odtujevati otroke od matere, je pa z izpodbijanim sklepom določen obseg stikov med otroci in materjo pretiran in je v škodo otrok. Otroci ne želijo takšnega režima stikov z materjo, kot je to z začasno odredbo določilo sodišče. Otroci so materin odhod iz njihovih življenj zamerili in njihova volja je, da ne želijo pretiranega življenja z materjo. Sodišče svojo odločitev opira predvsem na mnenje CSD, katerega pa nasprotnemu udeležencu ni vročilo v izjavo, zaradi česar je kršilo načelo kontradiktornosti in s tem povezana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Mnenje CSD pa sodišče tudi ne bi smelo upoštevati, ker to ni argumentirano. V mnenju CSD ni obrazloženo zakaj bi bili predlagani stiki med materjo in otroki v korist otrok. Iz mnenja tudi ne izhaja, zakaj bi bili potrebni stiki med materjo in otroki, sodišče pa se je oprlo pri odločitvi zgolj na mnenje CSD, ne pa na druge izvedene dokaze, pri čemer tudi mnenja CSD ni zadostno kritično ovrednotilo. Dejansko stanje je zato zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, storjena pa je tudi že navedena bistvena kršitev določb postopka. Telefonski stiki med materjo in otroci pa so po sodišču določeni izven izvedenih dokazov, ker tudi mnenje CSD ne opredeljuje takšnih stikov. Navedeni stiki pa tudi niso v korist otrok, ker se s telefonskimi razgovori v tako poznem času le vznemirja otroke. Ti pa tudi niso časovno omejeni.

Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma spremembo v smeri, da se stiki med materjo in otroki izvajajo izključno le v obliki telefonskih klicev vsaki drugi dan med 18.30 in 19.00 uro v trajanju 15 minut, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in uveljavlja plačilo pritožbenih stroškov.

3. Predlagateljica ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdaja po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Tak zakon je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v določbi 273.a člena določa, da sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja družinska razmerja.

6. Prvostopno sodišče ima prav, da je v obravnavani zadevi verjetno izkazana ogroženost otrok, če ti ne bi imeli stika z materjo. Takšno pravilno presojo je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi strokovnega mnenja pristojnega CSD iz katerega izhaja, da otroci potrebujejo stike z materjo, ker bi lahko sicer prišlo do odtujevanja otrok od matere, kar je v nasprotju s koristmi otrok. Pri stikih otrok z materjo pa ni nobenega zadržka, da ti ne bi potekali vsak drugi teden v mesecu vsaki dan od ponedeljka do petka, ko mati prevzame otroke po koncu pouka v šoli oziroma v vrtcu ali pri očetu, če ti niso v šoli ali v vrtcu in jih istega dne ob 18.30 uri vrne očetu, ker si otroci stike z materjo (tako v svojih vlogah zatrjuje tudi oče otrok) želijo. Takšni stiki med materjo in otroki pa nikakor niso preobširni in v nasprotju s koristmi otrok kot zatrjuje pritožba. Pritožbena izvajanja v smeri, da bi naj mati otroke zanemarjala (po odhodu od nasprotnega udeleženca bi jih naj zaradi nove partnerske zveze zapustila in naj se ne bi brigala za otroke) pa spisovno niso z ničemer izkazana. Nasprotno, iz strokovnega mnenja pristojnega CSD izhaja, da so stiki med materjo in otroci v korist otrok in da za takšne stike ni nobenega zadržka. Neutemeljeni so tudi pomisleki pritožbe v strokovnost in pravilnost mnenja CSD, ker je navedeno mnenje strokovno obrazloženo v smeri, zakaj so potrebni stiki otrok z materjo in to v takšnem obsegu, kot jih je z začasno odredbo določilo sodišče. Pritožba tako nima prav, da mnenje CSD ni strokovno argumentirano. V postopku izdaje začasne odredbe pa ni po pritožbi uveljavljane kontradiktornosti, ki bi narekovala seznanitev strank s strokovnim mnenjem CSD pred izdajo začasne odredbe, ker se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Izhajajoč iz določbe 273.a člena ZIZ je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru na podlagi strokovnega poročila CSD imelo dovolj podatkov za presojo ogroženosti otrok in tako ni bilo nobene potrebe, da bi strokovno mnenje CSD pred odločitvijo podalo v izjavo še strankam postopka. Sicer pa oče otrok v pritožbi ne prereka presoji prvostopnega sodišča, da je neobstoj stikov otrok z materjo ogrožajoč za otroke. Prvostopnemu sodišču tako tudi ni očitati kršitve pravice do obravnavanja (izjave), kot zatrjuje pritožba.

7. Prvostopno sodišče je izhajajoč iz mnenja CSD, iz katerega izhaja, da so v obravnavanem primeru nujno primerni redni stiki med materjo in otroci, ker bo sicer prišlo do odtujevanja otrok od matere, povsem pravilno odločilo, da med otroki in materjo potekajo tudi stiki v obliki video klica preko telefona vsak dan ob 19.30 uri, pri čemer pravilno teh stikov ni posebej časovno omejilo. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel in zato krije sam svoje pritožbene stroške.