Jedro

Podlage, o kateri govori 4. odst. 210. člena ZOR, ne moremo enačiti s podlago kot elementom (oz. substratom) obveznosti (51. člen ZOR).

Izrek

Ob reševanju pritožb se izpodbijana sodba zaradi tega in po uradni dolžnosti: 1. Razveljavi v delu, s katerim je zavrnjen zahtevek iz tožbe, v delu, s katerim je zavrnjen ugotovitveni del zahtevka iz nasprotne tožbe in v odločbi o stroških postopka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Spremeni v tistem delu, s katerim je ugodeno zahtevku iz tožbe za razveljavitev darilne pogodbe, ki sta jo dne 16.5.1975 sklenila D. B. in toženka D. Z. in za vrnitev darila, tako da mora toženka tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino glede parcel št. 407, 408/1, 408/2 in 412 vse k.o. C., tako da se ta del zahtevka zavrne.

Sicer se toženkina pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo darilno pogodbo, ki sta jo 16.5.1975 sklenila D. B. in toženka D. Z. in toženko zavezalo, da mora tožniku vrniti darilo (izstaviti zemljiškoknjižno listino za parcele št. 407, 408/1, 408/2 in 412, vse k.o. C.). Višji tožbeni zahtevek (glede izročitve zemljiškoknjižne listine za parcelo št. 408/3) je zavrnilo. Prav tako je zavrnilo zahtevek iz nasprotne tožbe, da je toženka solastnica stanovanjske hiše zgrajena na parcelah št. 26 in 221, obe k.o. C., ki predstavlja skupno premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi med strankama, pri čemer znaša njen delež 1/2, ter da ji mora tožnik izstaviti zemljiškoknjižno listino.

Zoper zavrnilni del sodbe o zahtevku iz tožbe se iz vseh razlogov pritožuje tožnica in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev.

Zatrjuje, da je D. B. zelo veliko vložil v gradnjo sporne hiše, tako da njegova vlaganja predstavljajo polovico njene vrednosti. V hišo je vlagal kot v svojo lastnino, in ne zato, da bi imel zgolj služnost. Sicer pa je glede na spor služnost stanovanja tudi izgubila svoj smisel. Podarjene nepremičnine in v gradnjo hiše vložena sredstva ter delo bistveno presegajo vrednost služnosti. Zato je treba vlaganja opredeliti vsaj kot darilo, ki pa je po razvezi zakonske zveze izgubilo svoj namen.

Zoper ugoditveni del sodbe ter zoper tisti del, s katerim je zavrnjen zahtevek iz nasprotne tožbe, se iz vseh razlogov pritožuje toženka in predlaga razveljavitev oziroma spremembo. Zatrjuje, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, sama obrazložitev pa je tudi nejasna. Iz darilne pogodbe nikjer ne izhaja, da bi darovalec postavil pogoj, da morata obdarjenca živeti v zakonski zvezi. Pa tudi če bi ga postavil, ga toženka ni izpolnila. Pokojni D. B. je očitno vložil tožbo na prigovarjanje svojega nečaka J. Z. Glede na to, da je kasneje storil samomor, je vprašanje, ali je bila vložitev tožbe sploh odsev njegove prave volje. Bistveno je torej, da je toženka sprejela darilo brez pogoja in da v darilni pogodbi nikjer ni zapisano, da morata stranki (obdarjenca) živeti skupaj. Zmotna je tudi ugotovitev, da je bil pokojni D. B. solastnik polovice družinske hiše. Izključna lastnika sta tožnik in toženka, saj sta jo zgradila z lastnimi sredstvi, pri čemer jima je pomagal tudi D. B. Pritožbi sta utemeljeni iz naslednjih razlogov: Izrek izpodbijane sodbe je delno protisloven. To velja za zavrnitev tožnikovega zahtevka, da mu mora toženka izročiti zemljiškoknjižno listino za prenos solastnine na parceli št. 408/3 k.o. C. in za zavrnitev ugotovitvenega dela zahtevka iz nasprotne tožbe, da je toženka solastnica stanovanjske hiše, zgrajene na parcelah št. 26 in 221, obe k.o. C. (sedaj parcela št. 408/3 k.o. C.). Zavrnitev zahtevka iz nasprotne tožbe pomeni namreč negativno ugotovitveno sodbo, torej sodbo, da toženka ni solastnica sporne hiše, čeprav iz zavrnitve tožnikovega zahtevka za izročitev zemljiškoknjižne listine in iz obrazložitve tega dela sodbe izhaja nasprotno. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato je izpodbijano sodbo v delu, s katerim je zavrnjen tožnikov zahtevek, da mu mora toženka izročiti zemljiškoknjižno listino za prenos solastnine na parceli št. 408/3, in s katerim je zavrnjen ugotovitveni del zahtevka iz nasprotne tožbe, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. člena ZPP). Ker je odločitev o stroških pritožbenega postopka odvisna od končnega uspeha strank, je bilo treba razveljaviti tudi to odločbo.

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje znova odločiti o omenjenih zahtevkih. Ob tem velja opozoriti, da je glede na dosedaj izvedene dokaze sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje o skupni gradnji. To pomeni, da je za lastninska razmerja po končani gradnji odločilen dogovor družbenikov (in le če tega ni bilo, vrednost njihovih vlaganj). Kakšen je bil ta dogovor, pa bržkone izhaja zlasti iz darilne pogodbe z dne 16.5.1975, ki predstavlja v delu, ko določa, da bodo imeli D. B., O. B. in A. K. v novo zgrajeni hiši (torej v objektu, ki je predstavljal skupen cilj družbenikov) dosmrtno služnost stanovanja, tudi sociatetno pogodbo.

K toženkini pritožbi pa je treba reči še naslednje: Okoliščine, ki so nastale potem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, na veljaven nastanek obveznosti nimajo nobenega vpliva.

Zato zaradi njih prizadeta stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, kot da je bila ta sklenjena v zmoti, ker zaradi tega pogodba ni izpodbojna (111. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Razveljavitve darilne pogodbe zaradi izjalovitve nagiba (ker je prišlo do razveze zakonske zveze, glede katere je bilo darilo dano) naše pravo pač ne pozna. S tem, ko je sodišče prve stopnje darilno pogodbo razveljavilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.

Neutemeljen pa je tudi kondikcijski zahtevek (zahtevek za vrnitev darila, ki ga tožnica uveljavlja kot zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine). Pravna podlaga darilne pogodbe, ki je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, je sicer res praviloma pogojena z različnimi nagibi. Res je tudi, da je nagib lahko tako pomemben, da brez njega darila ne bi bilo in je zato del podlage darilne pogodbe. Vendar če je kasneje, po sklenitvi in izpolnitvi pogodbe ta podlaga odpadla (ker je prišlo do razveze zakonske zveze glede na katero je bilo dano darilo), to ne more imeti za posledico prenehanja veljavnosti pogodbe. Kajti za njeno veljavnost je odločilen trenutek sklenitve ali kvečjemu še trenutek izpolnitve (npr. pri razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - 133. člen ZOR), nikakor pa ne več okoliščine, nastale po realizaciji pogodbe. Celo sporazum strank o razvezi pogodbe, sklenjen po izpolnitvi pogodbe, ne more imeti za posledico prenehanja pogodbe.

Tak sporazum bi namreč predstavljal novo pogodbo z zamenjanimi vlogami strank (prim. Šeparović: Ugovor o darovanju - Naša zakonitost št. 9-10/88 str. 1171 in Perović: Ugovor - Enciklopedija imovinskog prava i prava udruženog rada, tretji zvezek, str. 501). Od tega načela pozna pravna ureditev darilne pogodbe nekatere izjeme.

Darovalec sme preklicati darilo zaradi svoje stiske (pravno pravilo 547. par. Občnega državljanskega zakonika, v nadaljevanju ODZ), zaradi obdarjenčeve nehvaležnosti (pravno pravilo 948. par. ODZ) in v določenih primerih in v zelo omejenem obsegu zaradi rojstva otroka (pravno pravilo 954. par. ODZ), sme pa zahtevati vrnitev darila tudi ob pogojih iz 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Razen v teh primerih preklica darila ali pa prenehanja veljavnosti darilne pogodbe zaradi izjalovitve nagiba pravna ureditev darilne pogodbe torej ne pozna. Široko tolmačenje omenjenih izjem pa glede na načelo nepreklicnosti darila (pravno pravilo 946. par. ODZ) seveda ne prihaja v poštev.

Še manj enačenje podlage, o kateri govori 4. odst. 210. člena ZOR, s podlago kot elementom (oz. substratom) obveznosti (51. člen ZOR).

Podlaga ima sicer različne pravne konotacije, vendar tiste, o kateri govori 4. odst. 210. člena ZOR, ne moremo razumeti izven konteksta celotnega 210. člena ZOR. Za razliko od drugih pravnih ureditev (npr. švicarske, nemške, italijanske in francoske) je ZOR podlage pridobitve eksplicitno navedel. Te so zakon, pravni posel in do nedavnega tudi samoupravni sporazum (1. odst. 210. člena - primerjaj prim. Tumbri: Stjecanje bez osnove - Naša zakonitost št. 9-10/88, stran 1061 in 1062). ZOR pojmuje podlago objektivno, torej kot pravni naslov. Podlaga mora obstajati tako za povečanje (obogatitev) kot za zmanjšanje premoženja. V konkretnem primeru je taka podlaga obstajala. To je sporna darilna pogodba, ki, kot rečeno, ni prenehala veljati. Zato kondikcijski zahtevek pač ni utemeljen.

Za nameček še to: Darilo je bilo, kot je med strankama nesporno, resda dano glede na zakonsko zvezo med obdarjenko in obdarovalkinim sinom. Vendar ker je prišlo do razveze po 19-ih letih od sklenitve zakonske zveze in po 16-ih letih od daritve, pač ni mogoče govoriti o izjalovitvi nagiba.

Kajti nobena zakonska zveza ne traja večno (če ne drugače, preneha s smrtjo enega od zakoncev), splošno znano pa je, da se pri nas skoraj vsaka tretja konča z razvezo.

Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče toženkini pritožbi delno ugodilo in tisti del sodbe, s katerim je bilo ugodeno tožnikovima zahtevkoma za razveljavitev darilne pogodbe in vrnitev darila, spremenilo tako, da je ta zahtevka zavrnilo (4. točka 373. člena ZPP). Sicer pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (t.j. v delu, s katerim je zavrnjen dajatveni zahtevek iz nasprotne tožbe) potrdilo sodbe prve stopnje. Pritožbe zoper ta del sodbe namreč toženka ni obrazložila. Zato jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru 2. odst. 265. člena ZPP.

Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede tega zahtevka pravilno uporabilo materialno pravo in da ni zagrešilo nobene kršitve postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. Ob tem velja še reči, da niti iz tožbenih navedb, niti iz nadaljnjih tožnikovih navedb ne izhaja, da bi poleg izjalovitve nagiba uveljavljal še kako drugo podlago za razvezo darilne pogodbe (npr. preklic zaradi nehvaležnosti).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. in 4. odst. 166. člena ZPP.