Jedro

Obrazloženost odločitve o kazenski sankciji v primeru priznanja krivde.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega T. F. ter ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega S. A. se sodba v odločbi o kazenski sankciji razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 20. 8. 2019 obdolženega S. A. in obdolženega T. F. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter vsakemu izreklo kazen deset mesecev zapora in nato še stranski denarni kazni 60 dnevnih zneskov, to je 1.333,80 EUR. Slednji sta obdolžena dolžna plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe, če pa se ne bosta dali niti prisilno izterjati, bosta izvršeni tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska, to je 44,46 EUR denarne kazni določen en dan zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je bil obdolženima v izrečeni kazni zapora vštet čas, ki sta ga prestala v priporu, in sicer vsak od 29. 5. 2019 od 5.45 ure dalje, po sedmem odstavku 361. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sta bila še pred pravnomočnostjo sodbe oddana v Zavod za prestajanje kazni zapora, po četrtem odstavku 95. člena ZKP pa sta bila oproščena vrnitve oziroma plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, vključno z nagradami in potrebnimi izdatki postavljenih zagovornikov. Navedeno je vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 27455/2019. 2. Zoper sodbo sta se pritožila zagovornika obeh obdolženih. Zagovornik obdolženega S. A. se je pritožil zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolženemu izreče nižjo zaporno in denarno kazen ali da izrečeni kazni nadomesti z delom v splošno korist. Zagovornik obdolženega T. F. se je pritožil zaradi kršitev določb Ustave R Slovenije, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni, brez da bi bila vsebina spremembe v pritožbi dodatno opredeljena.

3. Ker je zagovornik obdolženega T. F. zahteval, da se ju o seji obvesti, je to bilo storjeno še za višjo državno tožilko, obdolženega S. A. in njegovega zagovornika (prvi odstavek 378. člena ZKP). Seje so se vsi navedeni tudi udeležili.

4. Pritožbeno sodišče je po opravljeni seji ugotovilo naslednje.

5. Ko je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku 20. 8. 2019 sprejelo priznanje obeh obdolženih, je po zapisniku narok nadaljevalo z narokom za izrek kazenske sankcije na katerem je prebralo izvod iz kazenske evidence za oba obdolžena. S tem je bil narok sklenjen, v besedi strank pa sta zagovornika obdolžencev navajala več olajševalnih okoliščin, obrazloženo nasprotovala denarni kazni kot jih je predlagala okrožna državna tožilka ter sama predlagala nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Glede navedenih nasprotovanj denarnim kaznim in predlogov po nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist se sodišče prve stopnje po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi zagovornika obdolženega T. F. v razlogih sodbe ni izjavilo. Odločba o denarni kazni je za oba obdolžena enotno obrazložena zgolj kot podatek s posplošeno navedbo, da je primerna, medtem ko predloga za nadomestitev kazni z delom v splošno korist do katerih sta obdolženca očitno upravičena (tretji odstavek 359. člena ZKP) in ki jima je mimogrede okrožna državna tožilka na predobravnavnem naroku nasprotovala, v razlogih sodbe nista omenjena, kaj šele da bi bilo znano, čemu je bilo treba pri izvršitvi kazni zapora, kot je v KZ-1 sicer zagrožena, pri obeh obdolžencih vztrajati. V vsakem od primerov so bile stranke prikrajšane za obrazloženo oceno sodišča prve stopnje kot sestavni del odločbe o kazenski sankciji, ki že po 25. členu Ustave sme biti predmet pritožbenega preizkusa, po katerem ni nujno da bo ocena sama vzdržala, navedena odločba pa v izrečeni obliki obveljala.

6. Glede na to, in ker je pritožbeno sodišče na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP dolžno paziti po uradni dolžnosti je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo za oba obdolženca, čeprav se zagovornik obdolženega S. A. niti po pritožbeni obrazložitvi v tej smeri ni pritožil. 7. V novem sojenju bo zgornja bistvena kršitev določb kazenskega postopka odpravljena tako, da bo sodišče prve stopnje najprej pozorno prisluhnilo obrazloženim predlogom strank glede odločbe o kazenskih sankciji, jih morebiti z izvedenimi dokazi dodatno preverilo, v sami odločbi pa se o vseh dejstvih in okoliščinah v zvezi z izrečenimi kaznimi razumljivo ter v zadostnem obsegu opredelilo.