Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Zvezne republike Ž. in Ž. Ž., ki ga zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 31. marca 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 235/2005 z dne 23. 2. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 2281/2004 z dne 5. 1. 2005 in z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-10/236-789/2004 z dne 1. 12. 2004 se ne sprejme.
1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je kot očitno neutemeljeno zavrnilo prošnjo pritožnika za priznanje azila v Republiki Sloveniji in odločilo, da mora v roku treh dni od pravnomočno končanega azilnega postopka zapustiti državo. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.
2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 22., 32., 34., 35. in 48. člena Ustave. Pritožniku naj bi bile navedene ustavne pravice kršene, ker je pristojni organ odločil o prošnji za azil, ne da bi popolno in pravilno ugotovil dejansko stanje. Po mnenju pritožnika hiter in učinkovit potek azilnega postopka ne sme onemogočati dostopa do nujne zaščite tistim beguncem, ki takšno pomoč resnično potrebujejo. Navaja, da ugotovitev zavajanja in zlorabe azilnega postopka ne more sama po sebi pomeniti avtomatske zavrnitve prošnje za azil. Pritožnik navaja, da je napačno razumel pomen spornega vprašanja št. 23 v obrazcu prošnje za azil. Meni, da bi ga pristojni organ moral dodatno zaslišati in ugotoviti, zakaj je podal neresnično izjavo. V nasprotju z 22. členom Ustave naj bi bilo tudi stališče Vrhovnega sodišča, da v pospešenem postopku ni treba ugotavljati obstoja pogojev za priznanje azila iz drugega in tretjega odstavka 1. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil), ampak samo razloge očitne neutemeljenosti prošnje za azil.
3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku. Na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je z izpodbijanim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Zato lahko Ustavno sodišče izpodbijane akte preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Pritožnikove navedbe o tem, da je pristojni organ neupravičeno in neutemeljeno oprl svojo odločitev na neresnično izjavo pritožnika (pritožnik je izjavil, da v nobeni drugi državi ni zaprosil za azil), ne da bi ugotovil razloge za takšno ravnanje pritožnika, so lahko relevantne z vidika pravice do enakosti varstva pravic iz 22. člena Ustave. Iz določbe 22. člena Ustave med drugim izhaja, da mora biti stranki v postopku omogočeno, da se v sporu izjavi tako glede pravnih kot glede dejanskih vprašanj ter o navedbah nasprotne stranke.
5.Azilni postopek je poseben upravni postopek, ki je prilagojen značilnostim odločanja o pravicah prosilcev za azil. ZAzil v prvem odstavku 35. člena ureja zavrnitev prošnje za azil po opravljenem rednem postopku, v katerem se ugotavljajo vsa dejstva in izvajajo vsi dokazi.[1] V drugem odstavku 35. člena ZAzil je urejena zavrnitev vloge kot očitno neutemeljene v t. i. pospešenem postopku, če pristojni organ ugotovi katerega od izrecno določenih razlogov.[2] V takem primeru pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, ne da bi v postopku ugotavljal, ali prosilec za azil izpolnjuje pogoje za pridobitev azila v Republiki Sloveniji (22. člen ZAzil). Eden od razlogov, ki pristojnemu organu dopušča, da prošnjo za azil takoj zavrne kot očitno neutemeljeno, je, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja (prva alineja drugega odstavka 35. člena ZAzil). Na podlagi četrte alineje 36. člena ZAzil se za zavajanje oziroma zlorabo postopka šteje "prikritje, da je že pred tem vložil prošnjo za azil v drugi državi, še posebej, če pri tem uporablja napačno istovetnost". Pristojni organ je ugotovil, da je pritožnikov odgovor na vprašanje št. 23 na obrazcu prošnje za azil, da ni zaprosil za azil v nobeni drugi državi, neresničen. Pristojni organ je neresničnost tega podatka ugotovil iz centralne baze prstnih odtisov EU. Zato je na podlagi četrte alineje 36. člena ZAzil štel, da prošnja temelji na namernem zavajanju. MNZ je na podlagi prve alineje drugega odstavka 35. člena ZAzil prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrnilo, ne da bi se spuščalo v presojo, ali obstajajo pogoji za priznanje azila.
6.V azilnem postopku je treba vzpostaviti sorazmerje med zmanjševanjem možnosti zlorab tega postopka in omogočanjem dostopa do nujne zaščite tistim beguncem, ki jo resnično potrebujejo.[3] Zato Zakon omogoča, da pristojni organ prošnje za azil, ki ne izpolnjujejo določenih pogojev, takoj zavrne kot očitno neutemeljene, ne da bi sploh izvajal redni postopek za pridobitev azila. Pritožnik v tožbi zoper odločbo MNZ, v pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča in v ustavni pritožbi ne izpodbija podatkov, ki jih je pridobilo MNZ o tem, da je pritožnik zaprosil za azil tudi na V. in U. Ne navaja tudi vzroka njegovega napačnega razumevanja vprašanja. Iz odločbe MNZ je namreč razvidno, da je bila vloga podana s tolmačenjem prevajalke za srbski jezik. Iz sodbe Upravnega sodišča izhaja, da mu je bila celotna prošnja za azil na koncu ponovno prebrana v srbskem jeziku in pritožnik nanjo ni imel pripomb ter jo je podpisal z lastnoročnim podpisom na vsaki strani zapisnika. Ker je pritožnik le pavšalno navajal razloge za neresnično izjavo, ne da bi svoje trditve podkrepil s konkretnimi dejstvi ali dokazi, sta sodišči po presoji Ustavnega sodišča pravilno zavrnili njegovo tožbo oziroma pritožbo kot neutemeljeno. Zato so očitki pritožnika, da mu je bila v postopku kršena pravica iz 22. člena Ustave, očitno neutemeljeni.
7.Kršitev 32., 34., 35. in 48. člena Ustave pritožnik ni z ničimer utemeljil, zato Ustavno sodišče njihove utemeljenosti ni moglo preizkusiti.
8.Ker očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan
Opombe:
Prvi odstavek 35. člena ZAzil določa: " Pristojni organ prošnjo za azil kot neutemeljeno zavrne, če:
Drugi odstavek 35. člena ZAzil določa: " Pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če:
S. Rakočevič, Predpisi o tujcih in azilu, Uradni list RS,1999, str. 243.