Jedro

Stranka mora separatne stroške priglasiti že na naroku, ki je bil pred odločitvijo o stroških. To pa je narok, na katerem naj bi separatni stroški nastali, saj se o njih (lahko) odloči že takoj po tem naroku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za povrnitev separatnih stroškov zavrže. II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Med strankama poteka spor, v katerem tožeča stranka (tožnik) od tožene stranke (tožencev) zahteva odstranitev škodne nevarnosti – sanacijo nagiba ceste. Za dokazovanje je bilo predlagano (tudi) zaslišanje pravdnih strank, ki se ga zakonita zastopnika toženk nista udeležila. Narok, na katerem naj bi se zaslišanje izvedlo, je bil preložen. Na naslednjem naroku je tožnik zahteval povrnitev separatnih stroškov, ki so mu nastali zaradi neizvedenega predhodnega (preloženega) naroka.

2. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu in toženkama naložilo, da morata tožniku v 15 dneh povrniti vsaka po 136,41 EUR stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Zoper takšen sklep sta toženki vložili pritožbo iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Menita, da je odločitev sodišča neutemeljena, ker nepotrebni, krivdni stroški sploh niso bili povzročeni. Ne drži, da je do preložitve naroka prišlo izključno zaradi izostanka zakonitih zastopnikov toženk. Pooblaščenec je opravičil njuno odsotnost in pojasnil, zakaj se naroka nista udeležili. Narok bi bilo kljub njuni odsotnosti mogoče izvesti, saj bi sodišče lahko izvedlo druge predlagane dokaze, zaslišalo tožnika, a je njegov pooblaščenec sam predlagal preložitev (z namenom zaslišanja strank na istem naroku), s čimer pa je pooblaščenec nasprotne stranke soglašal. Posledično ni mogoče trditi, da so bili tožniku s prihodom na (preložen) narok povzročeni nepotrebni stroški. Sodišče ni upoštevalo, da se tudi sicer pravdnim strankam ni treba udeleževati postopka, če tega same ne želijo. Ob nejasnih in neobrazloženih krivdnih razlogih se naložitev separatnih stroškov kaže kot sankcioniranje toženk za njuno neudeležbo, kar ni dopustno. Predlog za povrnitev separatnih stroškov je, ob vsem navedenem, tudi prepozen. Separatne stroške bi moral tožnik priglasiti kvečjemu na naroku, ki ga šteje kot razlog za nastanek teh stroškov, ne šele na naslednjem. Višjemu sodišču zato predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. Tožnik v odgovoru meni, da je pritožba neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Stroški postopka, ki jih Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ureja v 12. poglavju, zajemajo tudi t. i. separatne stroške. Že iz imena izhaja, da so slednji ločeni od ostalih pravdnih stroškov. Njihova posebnost je v tem, da se o njih ne odloča na podlagi načela uspeha strank v postopku (154. člen ZPP), ki sicer predstavlja glavno merilo odločanja o stroških, temveč na podlagi načela krivde – stranka jih mora, ne glede na izid pravde, povrniti nasprotni stranki, če jih je povzročila po svoji krivdi ali naključju, ki se ji je primerilo (prvi odstavek 156. člena ZPP).

7. Prav to, da separatni stroški niso odvisni od končnega uspeha strank, sodišču omogoča, da o njih s posebnim sklepom odloči že prej, med postopkom, ne šele z odločbo o glavni stvari, po koncu glavne obravnave (šesti in četrti odstavek 163. člena ZPP). Ker pa takšno odločanje zahteva tudi ustrezno podan strankin predlog za povrnitev stroškov, tudi zanj velja, da mora biti podan prej. Splošno pravilo, da mora stranka zahtevati povrnitev do konca glavne obravnave (tretji v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZPP), zato ni uporabljivo. V skladu z načelom ekonomičnosti postopka in poštenim uporabljanjem pravic (11. in 9. člen ZPP) zato velja, da mora stranka separatne stroške priglasiti že na naroku, ki je bil pred odločitvijo o stroških.1 To pa je narok, na katerem naj bi nastali separatni stroški, saj se o njih (lahko) odloči že takoj po tem naroku.

8. Iz navedenega sledi, da imata toženki prav, ko navajata, da je tožnikov predlog za povrnitev pravdnih stroškov podan prepozno. Iz podatkov spisa in izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je tožnik separatne stroške, ki se nanašajo na prihod na preložen narok (12. 1. 2023), priglasil šele na naslednjem naroku (7. 2. 2023). Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnikov predlog zavrglo (prva točka 365. člena ZPP).

9. Sicer pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se prvostopenjsko sodišče neutemeljeno sklicuje zadevo VSM I Cp 240/2017, ki je z obravnavano neprimerljiva. Prvič, ker so bili v citirani zadevi separatni stroški priglašeni na naroku, na katerem so tudi nastali, drugič, ker je bil v citirani zadevi narok preložen izključno zaradi izostanka stranke, ki bi morala biti zaslišana, druge dokaze pa je sodišče že izvedlo in ni imelo razloga, da bi narok izvedlo v njeni odsotnosti. Obratno pa je ugotoviti za obravnavano zadevo – pritožnik ima prav, da bi prvostopenjsko sodišče (kljub odsotnosti zakonitih zastopnikov tožencev), lahko izvedlo narok in zaslišalo vsaj tožnika, ki se je naroka udeležil. Šlo je za prvi narok za glavno obravnavo, prvostopenjsko sodišče pa je že na pripravljalnem naroku v programu vodenja postopka predvidelo, da bosta potrebna še dva.2 Ob odločanju pritožbenega sodišča iz spisa izhaja, da sta bila po preloženem (prvem) naroku opravljena še dva, postopek pa še ni zaključen.3 Preložitev prvega naroka torej v nobenem primeru ni zavlekla postopka, saj bi sodišče v vsakem primeru opravilo še vsaj en narok.4 In končno, iz zapisnika izhaja, da sta preložitev naroka predlagala pooblaščenca obeh strank.5 Tožnikovo strinjanje s preložitvijo naroka in naknadna priglasitev stroškov zaradi preložitve prav tega naroka nasprotujeta načelu poštene uporabe pravic, ki jih imajo stranke po zakonu (9. člen ZPP).

10. Stroški postopka s predlogom za povrnitev separatnih stroškov so del pravdnih stroškov. Ker pravdni postopek še ni zaključen, je odločitev o povrnitvi priglašenih stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

1 N. Betetto, v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 54 – 60. Slednje je v izpodbijanem sklepu povzelo tudi prvostopenjsko sodišče, a je pomen zapisanega napačno tolmačilo (točka 13 izpodbijanega sklepa). 2 L. št. 56. 3 L. št. 106. 4 Primerjati VSL II Cp 1350/2022, zlasti točka 12. 5 L. št. 67.