Jedro

V obravnavani zadevi je pritožnik v zemljiški knjigi sicer že vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice nanj, vendar o tem predlogu še ni bilo pravnomočno odločeno. Čeprav bo, če bo zemljiškoknjižno sodišče predlogu za vknjižbo lastninske pravice na pritožnika ugodilo, vknjižba lastninske pravice učinkovala od dneva vložitve predloga dalje, torej pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje in tudi pred izdajo predmetnega sklepa, pogoj za dovolitev izvršbe zoper pritožnika niti ob izdaji izpodbijanega sklepa niti ob izdaji predmetnega sklepa sodišča druge stopnje še ni izpolnjen. Pritožnik v predmetnem postopku posledično še ni mogel pridobiti položaja stranke (hipotekarnega dolžnika). Iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da bi pritožnik v postopek morebiti vstopil v kakšnem drugem svojstvu. Ker pritožnik ni stranka predmetnega postopka, prav tako pa tudi nima položaja drugega udeleženca postopka, ki bi mu zakon dajal pravico do sodelovanja v postopku, pritožniku ni mogoče priznati pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zato kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Pritožnik in upnik A. A. s.p. sama krijeta vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugotovilo, da vrednost nepremičnine z ID znakom parcela ... 45/2, v lasti dolžnika do 1/1 celote, na dan 15. 9. 2022 znaša 663.885,24 EUR.

2. Zoper takšno odločitev je pritožbo vložila družba B. d.o.o. (v nadaljevanju: pritožnik). V pritožbi je pritožnik navedel, da je na podlagi prodajne pogodbe z dne 30. 5. 2023 postal novi lastnik nepremičnine parcela ... 45/2, ki je obremenjena z več hipotekami. Pritožnik je s tem postal novi hipotekarni dolžnik. O tem je v predmetnem postopku obvestil tudi sodišče, in sicer z vlogo z dne 25. 10. 2023. V zemljiški knjigi stanje še ni spremenjeno, in sicer kot zemljiškoknjižni lastnik ostaja vknjižena družba C. d.o.o. Razlog za to je veliko število plomb, ki se počasi rešujejo. Pritožnik je nadalje navedel, da se zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine pritožuje, ker mu v postopku ni bila dana pravica do izjave. Sodišče mu namreč ni dalo možnosti, da se izjavi o cenitvi, prejel je le sklep sodišča brez cenitvenega poročila. Nasprotoval je tudi ocenjeni vrednosti, saj je bila cenitev opravljena pred dvema letoma, na dan 23. 9. 2022, zaradi česar ne more odražati realne tržne vrednosti v letu 2024. V ta namen bi bilo treba pridobiti novejšo cenitev. Poleg tega nepremičnina parcela ... 45/2 ni samostojna nepremičnina oziroma objekt, ampak gre v naravi za nepremičnino, ki je povezana z drugimi nepremičninami. Parcele ... 45/1, ... 44/1, X 45/2 in ... 45/3 so stavbna zemljišča, na katerih stojita stavbi št. ... 85 in ... 575, ki sta medsebojno povezani. Nepremičnina pritožnika je tako le del celotne zgradbe oziroma stavbe. Da gre za povezane nepremičnine, je sodišče ugotovilo tudi v sklepu z dne 10. 9. 2024. Pritožnik meni, da samostojna prodaja parcele ... 45/2 ni smiselna. Sodišču v prvi vrsti predlaga, da mu z deklaratornim sklepom omogoči vstop v postopek. Sodišču druge stopnje pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upnik A. A. s.p. v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje, predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Prereka pritožbene navedbe, da pritožnik ni imel možnosti podaje pripomb na cenitev, saj je imel to možnost dolžnik, ki mu je sodišče prve stopnje izjavo o cenitvi omogočilo, še preden je pritožnik sodišče obvestil o nakupu zadevne nepremičnine. Izpostavlja tudi, da pritožnik ne podaja obrazloženega ugovora zoper ugotovljeno vrednost nepremičnine, saj trdi zgolj, da cenitev ne odraža realne vrednosti nepremičnine, ne pove pa, ali bi morala biti vrednost višja ali nižja.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Na podlagi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. V postopku na prvi stopnji in tudi v obravnavani pritožbi je pritožnik sicer trdil, da je na podlagi prodajne pogodbe z dne 30. 5. 2023 kupil nepremičnino parcela ... 45/2, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani sklep o ugotovitvi vrednosti, in postal njen lastnik, s čimer je pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Vendar pa, kot sam navaja tudi pritožnik, v zemljiški knjigi njegova lastninska pravica na zadevni nepremičnini še ni vknjižena, ampak je kot zemljiškoknjižni lastnik še vedno vknjižen dolžnik C. d.o.o..

6. Izvršilno sodišče sme izvršbo na nepremičnino dovoliti le zoper osebo (dolžnika oziroma hipotekarnega dolžnika), ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnik te nepremičnine. Dokler določena oseba v zemljiški knjigi ni vknjižena kot lastnik nepremičnine, izvršilno sodišče izvršbe zoper njo ne sme dovoliti, četudi razpolaga z listino, ki je podlaga za vknjižbo njene lastninske pravice v zemljiški knjigi. Dovolitev izvršbe na nepremičnino zoper to osebo je dopustna šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na to osebo. Če pride do spremembe zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, glede katere se vodi izvršba, med izvršilnim postopkom, izvršilno sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na nepremičnino, ki je bila dovoljena zoper prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika, nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika.

7. V obravnavani zadevi je pritožnik v zemljiški knjigi sicer že vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice nanj, vendar o tem predlogu še ni bilo pravnomočno odločeno. Čeprav bo, če bo zemljiškoknjižno sodišče predlogu za vknjižbo lastninske pravice na pritožnika ugodilo, vknjižba lastninske pravice učinkovala od dneva vložitve predloga dalje, torej pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje in tudi pred izdajo predmetnega sklepa, pogoj za dovolitev izvršbe zoper pritožnika niti ob izdaji izpodbijanega sklepa niti ob izdaji predmetnega sklepa sodišča druge stopnje še ni izpolnjen. Pritožnik v predmetnem postopku posledično še ni mogel pridobiti položaja stranke (hipotekarnega dolžnika). Iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da bi pritožnik v postopek morebiti vstopil v kakšnem drugem svojstvu. Ker pritožnik ni stranka predmetnega postopka, prav tako pa tudi nima položaja drugega udeleženca postopka, ki bi mu zakon dajal pravico do sodelovanja v postopku, pritožniku ni mogoče priznati pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zato kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Te sta priglasila pritožnik in upnik v vodilni zadevi. Pritožnik, ki s pritožbo ni uspel, mora stroške svoje nedovoljene pritožbe kriti sam, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako mora svoje stroške sam kriti upnik, saj z odgovorom na pritožbo glede na njegovo vsebino ni z ničemer prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, zaradi česar tudi njegovih stroškov odgovora na pritožbo ni mogoče šteti kot potrebnih za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 179 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.