Jedro

Če stranka iz objektivnih razlogov, ki so na njeni strani, zamudi rok za opravo kakšnega dejanja, ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, kar je tožeča stranka tudi storila, a žal prepozno.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. V sklepu z dne 26. 1. 2011 je sodišče prve stopnje zaradi neplačila sodne takse pritožbo tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 2880/2007 z dne 8. 9. 2010, štelo za umaknjeno (105.a člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

2. V sklepu z dne 28. 2. 2011 je predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo.

3. Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka. Sklep z dne 16. 2. 2011 izpodbija po odvetniku, zoper sklep z dne 26. 1. 2011 vlaga laično pritožbo. V obrazložitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da je pooblaščenec tožeče stranke plačilni nalog za plačilo sodne takse posredoval zakonitemu zastopniku tožeče stranke, ki je edini zaposleni pri tožeči stranki. Od 6. 12. 2010 do 25. 12. 2010 je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke v bolniškem staležu, zato na sedež podjetja ni hodil in ni prevzel poštne pošiljke svojega pooblaščenca, v katerem je bil tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je stranka oziroma njen pooblaščenec za zamudo za plačilo sodne takse izvedel 29. 12. 2010. Da je bil zamujen rok za plačilo sodne takse za pritožbo, je pooblaščenec tožeče stranke izvedel, ko je prevzel sklep sodišča, da šteje pritožbo zaradi neplačila sodne takse za umaknjeno. Takoj ko je to izvedel, je znotraj petnajstdnevnega roka vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

4. V pritožbi zoper sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno, tožeča stranka navaja, da sodne takse ni mogla plačati v roku, ki je bil določen v plačilnem nalogu, ker je bil zakoniti zastopnik in edini zaposleni v podjetju v kritičnem času odsoten zaradi bolezni. Čeprav zakoniti zastopnik tožeče stranke ni kriv za okoliščine, je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pravočasna in utemeljena pritožba šteje za umaknjeno.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Tožena stranka je na pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Glede pritožbe zoper sklep z dne 28. 2. 2011 Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje oprlo na določilo drugega odstavka 117. člena ZPP, v katerem je določeno, da mora stranka predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela (drugi odstavek 117. člena ZPP).

9. Plačilni nalog, za plačilo sodne takse za pritožbo, je bil pooblaščencu tožeče stranke vročen 13. 12. 2010. Zato se je 15 dnevni rok na plačilo sodne takse iztekel 28. 12. 2010. V pritožbenem postopku ni sporno, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke v času od 6. 12. do 29. 12. 2010 odsoten s sedeža tožeče stranke, ker je bil v bolniškem staležu. Po tem datumu zakoniti zastopnik tožeče stranke ni izkazal, da bi bilo njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da zaradi tega ne bi mogel priti na sedež tožeče stranke. Zato po 30. 12. 2010 na strani tožeče stranke ni več opravičljivih okoliščin za zamudo. Zakoniti zastopnik se je moral zavedati posledic neplačila (oz. zamude roka za plačilo) sodne takse, ker je bil na to opozorjen v plačilnem nalogu, ki mu ga je posredoval odvetnik tožeče stranke. Kljub temu zakoniti zastopnik tožeče stranke ni ukrepal v smislu določila drugega odstavka 117. člena ZPP. Ukrepal ni niti odvetnik tožeče stranke, ko je bil v dopisu sodišča prve stopnje, ki ga je prejel 10. 1. 2011, pozvan, naj predloži dokaz, da je bila sodna taksa za postopek s pritožbo plačana. Pooblaščenec tožeče stranke je odvetnik, zato mu je bilo najkasneje 10. 1. 2011 znano, da sodna taksa za pritožbo ni bila plačana in da se je rok za plačilo sodne takse iztekel. Petnajstdnevni subjektivni rok iz drugega odstavka 117. člena je začel teči 30. 12. 2010 in se je 13. 1. 2011 iztekel. Ker je bil tudi odvetnik tožeče stranke v dopisu sodišča dne 10. 1. 2011 obveščen, da sodišče nima dokaza, da bi bila sodna taksa za pritožbo plačana, bi se v tem primeru 15 dnevni dni rok v smislu določil 117. člena ZPP iztekel 25. 1. 2011 in je predlog, ki ga je tožeča stranka za vrnitev v prejšnje stanje vložila po odvetniku 16. 2. 2011, v obeh primerih vložen po izteku petnajstdnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP. Subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči, ko se je zakoniti zastopnik tožeče stranke po izteku bolniškega staleža vrnil na delo in videl, da je zamudil rok za plačilo sodne takse oziroma najkasneje 10. 1. 2011, ko je bil z dopisom sodišča o tem obveščen tudi odvetnik tožeče stranke. Ker predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil vložen v petnajstdnevnem roku iz 117. člena ZPP, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ob upoštevanju določila 118. člena ZPP, predlog tožeče stranke, na podlagi določila prvega odstavka 120. člena ZPP, zavrglo.

10. O pritožbi z dne 16. 2. 2011 V pritožbenem postopku ni sporno, da tožeča stranka do izteka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, takse za pritožbo ni plačala, zato je posledično pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi določila 105.a člena Zakona o pravdnem postopku štelo, da je tožeča stranka pritožbo umaknila. Če stranka iz objektivnih razlogov, ki so na njeni strani, zamudi rok za opravo kakšnega dejanja, ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, kar je tožeča stranka tudi storila, a žal prepozno.

11. Pritožba tožeče stranke zoper sklep, da se tožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, tako ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

12. Tožena stranka je za odgovor na pritožbo z dne 10. 4. 2012 priglasila stroške postopka, ki jih pritožbeno sodišče skladno z določilom 165. člena ZPP v zvezi z 155. členom ZPP ni priznalo. Tožena stranka z navedbami v odgovoru na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni prispevala, zato ti stroški niso bili potrebni.