Jedro

Pritožbeno sodišče razlogovanja pritožnice ne sprejema in se v izogib ponavljanju v celoti pridružuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje. To je v 7. in 8. točki izpodbijanega sklepa podrobno obrazložilo, zakaj predloženo izvedensko mnenje dr. B. R. ne predstavlja novote v pravem pomenu besede. Pravilno je tudi presodilo, da navedeno izvedensko mnenje očitno ni tak dokaz, da bi glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna obsodilna sodba, pripeljal do oprostilne sodbe (prav tam).

Izrek

I. Pritožba zagovornice obsojenega I. B. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v znesku 216,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornice obsojenega I. B. z dne 25. 9. 2018 za obnovo kazenskega postopka, končanega s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Piranu I K 15024/2015 z dne 13. 4. 2017, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 15024/2015 z dne 14. 12. 2017, s katero je bil obsojeni I. B. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Posledično je obsojencu naložilo v plačilo sodno takso v znesku 144,00 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožila obsojenčeva zagovornica, kot navaja, iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka (1. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP), zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 370. člena ZKP) in zaradi odločbe o kazenski sankciji in stroških postopka (4. točka prvega odstavka 370. člena ZKP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in primarno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da obnovo kazenskega postopka dovoli in da razpiše novo glavno obravnavo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sklepanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da izvedensko mnenje dr. B. R., ki ga je podal v pravdnem postopku zaradi veljavnosti oporoke, iz katerega izhaja, da je pokojna I. F. zapisala oba podpisa na dokumentu zadnje pooblastilo in oporoka, ni tak dokaz, da bi se mogla na njegovi podlagi dovoliti obnova kazenskega postopka. Za svojo presojo je navedlo tudi izčrpne in prepričljive razloge, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša, pritožbene navedbe jih ne morejo izpodbiti.

5. Pritožnica v pritožbi vztraja, da izvedensko mnenje dr. B. R. predstavlja nov dokaz v smislu prvega odstavka 410. člena ZKP, saj je bilo izdelano za potrebe drugega sodnega postopka po pravnomočnem zaključku predmetnega kazenskega postopka, torej gre za dokaz, ki ob zaključku kazenskega postopka še ni obstajal. Prav tako gre pri izvedenskem mnenju dr. B. R. za tak dokaz, ki je omajal prepričanje ali vzbudil dvom v pravilnost pravnomočne kazenske sodbe oz. bi povzročil oprostitev obsojenca. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja ugotovitev, da je pokojna I. F. zapisala oba podpisu na dokumentu Zadnje pooblastilo in oporoka. Taka ugotovitev je v direktnem nasprotju z ugotovitvami izvedenca dr. D. K., angažiranega v predmetnem kazenskem postopku, da spodnji podpis na navedenem dokumentu ne pripada I. F., na to mnenje pa je sodišče prve oprlo sodbo. Ker je izvedenec dr. B. R. drugače kot izvedenec dr. D. K. ugotovil, da oporoka ni ponarejena, torej da je podpisana s strani zapustnice ob prisotnosti dveh prič, in ker obsojenec tega dokaza ni mogel predložiti prej (ob zaključku kazenskega postopka to novo mnenje še ni obstajalo), je po mnenju pritožnice zahteva za obnovo kazenskega postopka utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče razlogovanja pritožnice ne sprejema in se v izogib ponavljanju v celoti pridružuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje. To je v 7. in 8. točki izpodbijanega sklepa podrobno obrazložilo, zakaj predloženo izvedensko mnenje dr. B. R. ne predstavlja novote v pravem pomenu besede. Pravilno je tudi presodilo, da navedeno izvedensko mnenje očitno ni tak dokaz, da bi glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna obsodilna sodba, pripeljal do oprostilne sodbe (prav tam). Razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svoje ugotovitve in zaključke, ni kaj dodati, so tako prepričljivi, da izkazujejo neutemeljenost nasprotnih stališč zagovornice v pritožbi. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenčeve zagovornice kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Ker obsojenec s pritožbo svoje zagovornice ni uspel, je na podlagi prvega odstavka 98.a člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati stroške pritožbenega postopka. Ti predstavljajo sodno takso v znesku 216,00 EUR (tarifna številka 7143 Zakona o sodnih taksah-ZST-1).