Jedro

Kršitev obsojenčeve pravice do obrambe je po določbi 3. točke 427. člena ZKP lahko razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe samo, če gre za tako kršitev, ki je vplivala, da ni bila izdana pravilna sodba. Samo zaradi tega, ker se je pred sodiščem vodil skrajšan postopek, ne pa redni postopek, še niso bile nujno kršene vse pravice obrambe na glavni obravnavi, zato bi moral vlagatelj tudi podrobneje pojasniti, katera pravica do obrambe naj bi bila kršena.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenca za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Temeljno sodišče je s sodbo spoznalo obd. za krivega kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 143. členu KZ RS in mu izreklo pogojno obsodbo z določitvijo kazni 6-ih mesecev zapora, ki se ne bo izvršila, če v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. S sodbo višjega sodišča je bilo pritožbi javnega tožilca ugodeno in se je sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenila tako, da se je obtožencu izrekla kazen 3. mesecev zapora.

Obsojenčev zagovornik v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe navaja, da je bila sprememba sodbe sodišča prve stopnje, s katero se je obsojencu namesto pogojne obsodbe izrekla kazen, neumestna. Navaja še, da je bila pred sodiščem prve stopnje storjena tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker se je zoper obsojenca vodil skrajšani postopek, čeprav je za kaznivo dejanje, katerega je bil obtožen, zagrožena kazen do 5 let zapora. Predlaga, naj se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se obsojencu izreče pogojna obsodba, podrejeno pa, naj se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in zadeva vrne v novo odločanje.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe v svojem uvodnem delu sicer izrečno izpodbija samo sodbo sodišča druge stopnje, vendar pa se iz njenih nadaljnjih izvajanj in zlasti iz podrejenega predloga za razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje sklepa, da smiselno izpodbija tudi sodbo sodišča prve stopnje. Sodba sodišča prve stopnje naj bi bila po navedbah zahteve pomanjkljiva zato, ker se je obsojencu sodilo le na podlagi obtožnega predloga v skrajšanem postopku, ne pa na podlagi obtožnice v rednem postopku. Zahteva pravzaprav v tem delu samo ponavlja opozorila iz razlogov v sodbi sodišča druge stopnje, da je zaradi vodenja skrajšanega postopka zunaj pogojev, ki so za tak postopek določeni v zakonu, bila storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Sodišče druge stopnje pa je v svoji sodbi tudi ocenilo, da ne gre za tako bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki bi se ob odločanju na drugi stopnji morala upoštevati po uradni dolžnosti, zaradi česar tudi ni posegalo v izrečeno sodbo sodišča prve stopnje, marveč je samo opozorilo sodišče na nepravilno uporabo določb kazenskega postopka. Zahteva za preizkus pravnomočne sodbe ob ponovnem navajanju bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne pove svojega stališča o tem, v kakšnem pomenu naj bi se ta bistvena kršitev določb kazenskega postopka upoštevala pri obravnavanju vloženega izrednega pravnega sredstva. Po oceni senata Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni ena izmed tistih, ki se po določbi 2. točke 427. člena ZKP izrečno smejo uveljavljati kot razlog za odločitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Kolikor pa vlagatelj zahteve meni, da bi se navedena kršitev določb kazenskega postopka lahko štela kot razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe po 3. točki 427. člena ZKP zaradi kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi, pa bi seveda moral podrobneje pojasniti, katera pravica obrambe naj bi bila kršena. Namreč, samo zaradi tega, ker se je vodil skrajšani, ne pa redni postopek, še niso bile nujno kršene vse pravice obrambe na glavni obravnavi. Kršitev obsojenčeve pravice do obrambe je po določbi 3. točke 427. člena ZKP lahko razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe samo , če gre za tako kršitev, ki je vplivala, da ni bila izdana pravilna sodba. Glede tega, da izrečena sodba sodišča prve stopnje naj ne bi bila pravilna, pa sama zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ničesar ne navaja, zato senat vrhovnega sodišča meni, da za izpodbijanje te sodbe z zahtevo v zakonu ni podlage.

Iz navedb v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe, da je obsojenec moral za pokritje povzročenega primanjkljaja prodati svoj osebni avtomobil in stanovanjsko prikolico ter si izposoditi denar od sodelavcev in prijateljev, ki ga pa potem zaradi izgube zaposlitve dalj časa ni mogel vrniti, da mu je končno le uspelo pridobiti si službo v tujini in da je izrek kazni namesto izrečene pogojne obsodbe neumesten glede na to, da bo ob izvršitvi kazni obsojenec izgubil zaposlitev v tujini in s tem v zvezi izgubil vir preživljanja ter postal nezmožen za vračanje dolgov, se vidi, da je zahteva vložena zoper sodbo sodišča druge stopnje le zaradi primernosti odločbe o kazenski sankciji, le- ta pa se glede na določbe 1. do 3. točke 427. člena ZKP s takim izrednim pravnim sredstvom ne more izpodbijati.

Zahtevo zagovornika za izreden preizkus pravnomočne sodbe, ki ne navaja nobenega utemeljenega zakonskega razloga za vložitev takega izrednega izrednega pravnega sredstva, je bilo treba v skladu z določbami 421. in 429. člena ZKP zavrniti kot neutemeljeno.