Jedro

Obstoj tožnikovega pravnega interesa je vezan na njegovo upravičenje, da bo od toženca (ob izpolnjenem pogoju odobritve posla) lahko zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Z ugotovitveno sodbo si tožnik lahko zagotovi pravnomočno odločitev o obstoju zatrjevanega pravnega razmerja (ki ga toženec ne priznava), ki bo učinkovala pod odložnim pogojem pravnomočne odločbe o odobritvi pravnega posla tudi v morebitnem sporu med pravdnima strankama za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnikov pravni interes je s tem izkazan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je bila 1.2.2012 pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba z vsebino, kot je razvidna iz točke I./1. in 2. izreka. Preostali del ugotovitvenega zahtevka in dajatveni del tožbenega zahtevka je prvo sodišče zavrnilo. Tožencu je naložilo plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 4.389,89 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki izpodbija ugodilni del sodbe in odločitev o pravdnih stroških. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da razveljavi sodbo v izpodbijanem delu in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi široko razlaga, zakaj ni izkazan pravni interes tožnika za ugotovitveno tožbo. Tožnik ne potrebuje ugotovitvenega zahtevka, ker se obstoj kupoprodajne pogodbe, sklenjene pod odložnim pogojem odobritve, domneva, in sicer pod pogoji, da je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča pravilno sprejeta. Ker dajatveni del tožbenega zahtevka še ni zapadel, tožnik ni izkazal pravnega interesa za odločanje o ugotovitvenem delu tožbenega zahtevka. Ugotovitvena tožba je nepotrebna, ker ne ustvarja nobenih pravnih posledic in učinkov. Sodišče bi moralo v sodbi obrazložiti obstoj pravnega interesa tožnika glede na podane ugovore toženca. O tem sodba nima razlogov, gre pa za odločilna dejstva, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, če lahko tožnik doseže isti cilj (sklenitev pogodbe) z dajatveno ali oblikovalno tožbo. V obravnavani zadevi pravni interes za ugotovitveno tožbo ni podan že iz razloga, ker bi lahko tožnik za uveljavitev sklenitve prodajne pogodbe vložil oblikovalno tožbo z učinkom izvršljivosti. Prvo sodišče se je v 7. točki obrazložitve postavilo v funkcijo upravnega organa in prekoračilo stvarno pristojnost odločanja v domeni sodišča. Le upravni organ lahko odloča o tem, ali je tožnik pravočasno in pravilno podal vlogo za odobritev pravnega posla. Nepravilna je razlaga sodišča, da naj bi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 6.4.2012 omogočalo odločanje o ugotovitvenem delu tožbenega zahtevka pred pravnomočnostjo upravne odločbe o odobritvi pravnega posla. Nepravilna je tudi odločitev o pravdnih stroških. Tožnik ni v celoti uspel, saj je njegov uspeh kvečjemu 40 %. Sodišče je zavrnilo del ugotovitvenega zahtevka, v celoti pa je zavrnilo dajatveni zahtevek.

3. Tožnik ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 472/2014 z dne 28.2.2014 je bila pristojnost za sojenje v tej zadevi prenesena z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

6. Tožnik je s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavljal vmesni ugotovitveni zahtevek in dajatveni zahtevek. Ker je prvo sodišče (delno) ugodilo le ugotovitvenemu zahtevku in zavrnilo dajatveni zahtevek (odločitev o tem je pravnomočna), je vmesni ugotovitveni zahtevek (v ugodilnem delu) dobil naravo ugotovitvene tožbe. Zanjo mora tožeča stranka izkazati pravni interes (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tožnik je že v tožbi zatrjeval tudi njegov obstoj. Iz tožbenih trditev izhaja, da je med pravdnima strankama spor, ker toženec ne priznava, da je tožnik podal izjavo o sprejemu ponudbe in nato še vlogo za odobritev pravnega posla v skladu z določili ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč, in zavrača podpis listine o (sklenjeni) prodajni pogodbi ter da je izjavo o sprejemu toženčeve ponudbe podalo več interesentov, med katerimi sta bila tudi A. in D. V., s katerima je toženec sklenil kupoprodajno pogodbo za sporne nepremičnine. Iz toženčevih navedb sledi, da se upira izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila tožniku (v primeru pravnomočnosti odločbe o odobritvi pravnega posla). Med drugim je tožnik tudi trdil, da je pravni interes za ugotovitveno tožbo (o ugotovitvi sklenjene prodajne pogodbe za sporne nepremičnine pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote) izkazan tudi s tem, da je na tej podlagi upravičen vložiti dajatveni zahtevek za izdajo ustrezne zemljiškoknjižne listine, ki bi mu omogočila vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi.

7. Obstoj tožnikovega pravnega interesa je vezan na njegovo upravičenje, da bo od toženca (ob izpolnjenem pogoju odobritve posla) lahko zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Z ugotovitveno sodbo si tožnik lahko zagotovi pravnomočno odločitev o obstoju zatrjevanega pravnega razmerja (ki ga toženec ne priznava), ki bo učinkovala pod odložnim pogojem pravnomočne odločbe o odobritvi pravnega posla tudi v morebitnem sporu med pravdnima strankama za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnikov pravni interes je s tem bil izkazan. Prvo sodišče se sicer ni ukvarjalo s presojo, ali je podan pravni interes, ker je ugotovitveni del tožbenega zahtevka štelo za vmesni ugotovitveni zahtevek (tega ni mogoče uveljavljati samostojno in zanj ni treba izkazovati pravnega interesa – tretji odstavek 181. člena ZPP), vendar pa s tem ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ker je prodajna pogodba (o prodaji kmetijskih zemljišč po določbah ZKZ) sklenjena že s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe (pod odložnim pogojem odobritve), tožnik ne bi mogel uspeti z zahtevkom na sklenitev prodajne pogodbe. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik sprejel ponudbo toženca pravočasno in na način, kot to določa ZKZ, ter da je v skladu z določbami tega zakona podal tudi vlogo za odobritev pravnega posla s tožencem. S tem prvo sodišče ni poseglo v upravno pristojnost, saj ni odločalo o vprašanju odobritve pravnega posla. Njegove ugotovitve so bile pomembne le toliko, da je lahko presodilo (in to pravilno), da je bilo tožnikovo ravnanje v postopku prodaje spornih nepremičnin v skladu z ZKZ in da je bila zato med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba pod navedenim odložnim pogojem odobritve. V obrazložitvi načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6.4.2012 je res govora o vmesnem ugotovitvenem zahtevku, kar pa za presojo obstoja tožnikovega pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni aktualno. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Prvo sodišče je pravilno odločilo tudi o pravdnih stroških. Težišče postopka je bilo v presoji, ali je bila med pravdnima strankama veljavno sklenjena prodajna pogodba pod odložnim pogojem odobritve. Z obravnavanjem zavrnilnega dela ugotovitvenega zahtevka in zavrnitvijo dajatvenega zahtevka glede na omenjeno načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS niso nastali posebni stroški. Toženec je zato dolžan povrniti tožniku celotne pravdne stroške (tretji odstavek 154. člena ZPP).

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, ta odločitev pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).