Jedro

Po stališču sodišča je nedvomno v interesu pravičnosti, da je osumljencu omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do obrambe in pravica do poštenega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1229/2023-3 z dne 4. 8. 2023 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR, povečane za 22% DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za Bpp) prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica prosila za pomoč odvetnika v kazensko preiskovalni zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru, ki se vodi pod opr. št. III Kpd 24165/2023. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil zoper prosilko podan predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Prosilka je prejela vabilo na razgovor. Po mnenju Organa za Bpp je prosilka zaprosila za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku, v katerem se omenjena pravica do sodnega varstva še ne uresničuje. Iz 169. in 170. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice. Pred vložitvijo obtožnega predloga lahko t.i. upravičeni tožilec sicer predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja, vendar to še ne pomeni kazenskega postopka. Namen posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku v skladu s 431. členom ZKP namreč ni preiskava, kot se ta opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja zgolj v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog. Izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, za kar gre v konkretnem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določil Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ker gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalna dejavnost, za kar pa brezplačne pravne pomoči še ni mogoče dobiti, zato je tožena stranka predlog prosilke za brezplačno pravno pomoč zavrnila.

3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu. Tožnica je prepričana, da je odločitev tožene stranke nepravilna tako iz vsebinskih kot iz procesnih razlogov. Poudari, da sodna praksa, ki temelji na 7. členu ZBPP glede vprašanja ali je prosilec v fazi opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj upravičen do brezplačne pravne pomoči, ni enotna. Večinska praksa pa gre nedvoumno, da se posebej osumljenim omogoči pridobitev brezplačne pravne pomoči. Opozarja, da iz večinskih stališč upravnega sodišča v zadevah, ki se nanašajo na prošnje osumljencev ter ob sklicevanju na 29. člen Ustave RS in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) nedvoumno izhaja, da z vidika zagotavljanja pravne pomoči osumljencu ni podlage za razlikovanje med kazenskim preiskovalnim postopkom in postopkom opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj. Tako iz določb 431. člena ZKP izhaja, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred vložitvijo obtožnega predloga, o njihovi izvedbi pa odloča sodnik posameznik. Da gre pri opravljanju preiskovalnih dejanj za sodni postopek pa nedvoumno izhaja tudi iz določb 431. ZKP, saj po tej določbi o njihovi izvedbi odloča sodnik v funkciji izvajanja sodne oblasti. Osumljenec pa s sodelovanjem v tem sodnem postopku tudi uresničuje svojo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Iz določbe 7. člena ZBPP, na katero se opira izpodbijana odločba namreč izhaja, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za vse oblike sodnega varstva. Tožeča stranka zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovni postopek.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K točki I izreka:**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je Organ za Bpp prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazensko preiskovalni zadevi pred okrajnim sodiščem zavrnil, in sicer iz razloga, ker se postopek nahaja še v fazi izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj in še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določil ZBPP, zato brezplačne pravne pomoči še ni mogoče dobiti.

7. Ker tožeča stranka ni imela možnosti, da v tožbi zatrjevane kršitve uveljavlja že v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, lahko te ugovore uveljavlja v upravnem sporu, v katerem se tožeča in tožena stranka pred sodiščem kot neodvisnim in nepristranskim organom oblasti prvič srečata v enakopravnem položaju, še posebej ob upoštevanju dejstva, da gre za enostopenjski postopek. Če te možnosti tožeča stranka ne bi imela, bi bilo poseženo v njeno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) ter v pravico do poštenega sojenja (6. člen EKČP).

8. Sodišče je opravilo glavno obravnavo in v dokaznem postopku vpogledalo v izpodbijano odločbo št. Bpp 1229/2023-3 z dne 4. 8. 2023, obvestilo osumljencu Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 21. 7. 2023, posamezna preiskovalna dejanja ODT v Mariboru z dne 31. 3. 2023, preklic naroka Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 23. 8. 2023, obvestilo zagovorniku Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 11. 9. 2023, zapisnik o zaslišanju osumljenca Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. III Kpd 24165/2023 z dne 4. 10. 2023 in vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu.

9. V obravnavani zadevi je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč zaradi pravnega svetovanja in zastopanja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v zadevi, opr. št. III Kpd 24165/2012, v kateri se opravljajo posamezna preiskovalna dejanja zoper tožnico kot osumljenko.

10. Državni tožilec lahko pred vložitvijo obtožnega predloga, skladno z določilom 431. člena ZKP, sodniku posamezniku predlaga, da opravi posamezna preiskovalna dejanja. Namen posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku v skladu s 431. členom ZKP sicer ni preiskava, kot se ta opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog.

11. Kljub navedenem pa to ne pomeni, da lahko predmetni postopek poteka v nasprotju s pravili iz 6. člena EKČP, da ima osumljeni pravico do zagovornika že v tej fazi postopka. Tožnica je namreč obravnavana v postopku pred sodiščem, ki trenutno sicer poteka še v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, ki so potrebna, da tožilec pridobi dokaze in podatke, ki mu omogočajo odločitev o tem, ali naj vloži obtožni predlog, na podlagi katerega se uvede kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.1 Ne glede na dejstvo, da posamezna preiskovalna dejanja še ne pomenijo začetka kazenskega postopka, se vendar postopek vodi pred sodnikom in sodiščem katerega rezultat je podlaga za vložitev morebitnega obtožnega predloga oz. vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka, pri čemer je posebej pomembno, da se zagovor osumljenega lahko uporabi v morebitnem kasnejšem kazenskem postopku.

12. Osebo, zoper katero se opravijo posamezna preiskovalna dejanja je treba tudi poučiti, da se ni dolžna izpovedati zoper sebe ali priznati krivdo, da ima pravico do zagovornika in ji omogočiti učinkovito obrambo in s tem pošten postopek. Slednji se lahko uresniči zgolj ob učinkoviti pravni pomoči, saj se zagovor preiskovanca namreč lahko uporabi kasneje v postopku.

13. Tudi v obravnavanem primeru je bila tožnica kot osumljenka v kazensko preiskovalni zadevi poučena, da se ni dolžna zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, ter da si ima pravico vzeti zagovornika po lastni izbiri, ki je lahko navzoč pri zaslišanju (II. odstavek 227. člena ZKP) ter da ima pravico do brezplačne pravne pomoči v skladu z določbami, ki urejajo brezplačno pravno pomoč, kar izhaja iz zapisnika o zaslišanju osumljenca (tožnice) z dne 4. 10. 2023 (dokazna list št. A9 spisa). Sicer pa sodišče pripominja, da so osumljeni že z vabilom, ki je verificirano s strani Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz vpisnika okrajnega sodišča (Kpd, oznaka obrazca: K_VAB_OJ_KPD) pozvani, da imajo pravico do brezplačne pravne pomoči, v skladu z določbami, ki urejajo brezplačno pravno pomoč, kar je splošno znano dejstvo.2

14. Obramba po zagovorniku v postopku kazensko preiskovalnih dejanj sicer ni obvezna, kar pa ne pomeni, da v kolikor se osumljeni želi braniti s pomočjo zagovornika, da mu ustrezna pravna pomoč ne bi pripadala, če sam nima sredstev za plačilo zagovornika.

15. Po stališču sodišča je namreč nedvomno v interesu pravičnosti, da je osumljencu omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do obrambe in pravica do poštenega postopka.3 Že v okviru posameznih preiskovalnih dejanj ima namreč osumljeni pravico do obrambe in do zagovora, kakor tudi, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, kar vse se lahko uporabi zoper njega v nadaljevanju morebitnega kazenskega postopka, zaradi česar mu je tako lahko zgolj ob ustrezni strokovni pomoči pravnega strokovnjaka, torej odvetnika zagotovljena pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. 16. Sodišče dodatno še pripominja, da sodi tudi postopek posameznega preiskovalnega dejanja osumljenca, torej zaslišanje, zagovor in obramba po naravi za kazensko zadevo in pomeni obliko sodnega varstva pravic osumljenega pred obtožnim predlogom podanim s strani državnega tožilca, v smislu 1. člena ZBPP in poteka pred sodnikom na okrajnem sodišču. ZBPP ne določa pravice posameznika zgolj za kazenski postopek, temveč za postopek pred sodiščem, kar pa oprava posameznih preiskovalnih dejanj nedvomno je. Za takšne postopke za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti pa 7. člen ZBPP dopušča pravico za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, torej za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči. Navedeno pomeni, da pravica do zagovornika, v kolikor prosilec za brezplačno pomoč izpolnjuje tudi druge pogoje, ne pomeni samo pravice v kazenskem postopku, temveč že v predkazenskem postopku kamor kazensko preiskovalna dejanja, skladno z določili ZKP tudi sodijo.

17. V skrajšanem postopku opravlja sodnik posameznega preiskovalna dejanja s smiselni uporabi določb, ki veljajo za opravljanje preiskovalnih dejanj med preiskavo.4 Posamezna preiskovalna dejanja se tako opravijo s smiselno uporabo določb ZKP, ki veljajo za zaslišanje obdolženca prič, izvedencev in drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo. Pri opravi teh preiskovalnih dejanj pa so zraven osumljenca lahko navzoči njegov zagovornik, državni tožilec in oškodovanec. 5

18. Navedeno stališče je skladno tudi z Direktivo (EU) 2016/1919 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku6 ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga o prijetju (v nadaljevanju Direktiva EU), bi morale države članice EU zagotoviti, da imajo osebe, ki nimajo dovolj sredstev za plačilo odvetnika, pravico do brezplačne pravne pomoči. V zvezi s tem se Direktiva EU uporablja v istih postopkovnih fazah kot Direktiva o pravici do odvetnika,7 torej tudi v preiskovalni fazi. Direktiva EU gradi na sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Iz Direktive o pravici do odvetnika izhaja, da je treba zagotoviti med drugim dostop do odvetnika že pred zasliševanjem s strani policije, ob izvajanju preiskave ali drugega postopka za zbiranje dokazov.8 Poleg tega v skladu z Direktivo o pravici do odvetnika ne zagotavljanje dostopa do odvetnika pred ali med policijskim zasliševanjem predstavlja kršitev.

19. Tožena stranka se je v izpodbijani odločbi sklicevala na sodbo VSRS, opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, ki pa se nanaša na položaj oškodovanca v kazensko preiskovalni zadevi. Kot izhaja iz navedene sodbe v okviru odločanja o obtožbi ni mogoče enačiti procesnega položaja domnevnega storilca (ki je subjekt in neizogibno tudi objekt odločitve o obtožbi) in procesnega položaja oškodovanca (na katerega se odločba o obtožbi ne more nanašati).

20. Tako z vidika zagotavljanja pravne pomoči osumljencu ni podlage za razlikovanje med kazenskim preiskovalnim postopkom in postopkom opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj, na kar kaže tudi vsebina zapisnika o zaslišanju osumljenca podanih pravnih poukov, ki iz njega izhajajo (list. št. A9), kot tudi vabila na zaslišanje osumljenca. Kazensko preiskovalni postopek je sodni postopek, ki teče pred sodiščem, nedvomno pa posamezna preiskovalna dejanja opravi sodnik, ki je v funkciji izvajanja sodne oblasti, osumljenec pa ima pravico zagovornika ter v primeru, ko nima dovolj sredstev za plačilo odvetnika, brezplačno pravno pomoč, kar mu zagotavlja Direktiva EU in EKČP. Po določbi 2. alineje 29. člena Ustave RS pravica do obrambe z zagovornikom, velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko osumljencu nudi jamstvo, da se mu v postopku pred sodiščem omogoči uresničevanje drugih ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega postopka.

21. Sodišče je glede na obrazloženo zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1). Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1 in ob upoštevanju stališča, ki ga je sodišče zavzelo v tej sodbi, ponovno izvesti ugotovitveni postopek za ugotovitev subjektivnega in objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z ZBPP.

**K točki II izreka:**

22. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

23. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Skladno s 429. členom ZKP se v postopku pred okrajnim sodiščem uporabljajo določbe 430. do 444. člena tega zakona, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah, pa smiselno druge določbe tega zakona. Kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje se uvede na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe (430. člen ZKP). 2 Dejstev, ki so splošno znana ni treba dokazovati (peti odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) v zvezi s 22. členom ZUS-1. Prav tako dejstvo, da sodišče stranko pouči, da ima pravico do brezplačne pravne pomoči in Organ za Bpp, ki je služba v okviru sodišča to možnost zavrne, kaže na nekonsistentnost. 3 V okviru 22. člena Ustave RS je Ustavno sodišče v zvezi s prekrškovnim postopkom odločalo o širšem procesnem jamstvu poštenega postopka. Že v zvezi z odločbo UP-120/97 je bilo omenjeno, da je Ustavno sodišče v tej odločbi odločilo minimalni standard poštenega postopka v prekrškovnem postopku, tj. Ustrezne in zadostne možnosti, da obdolženec zavzame stališče tako glede dejanskih in pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka na podlagi jamstva enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. 4 Komentar ZKP, GV Založba 2004, str. 927. 5 Prav tam, str. 932, členi 430. do 444. ZKP. 6 Gre za splošni izraz v katerega spadajo tudi kazensko preiskovalna dejanja. 7 Direktiva 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (v nadaljevanju Direktiva o pravici dostopa do odvetnika). 8 Vodič, Krepitev pravic osumljenih in obdolženih v kazenskih postopkih - vloga nacionalnih institucij za človekove pravice, december 2019.