Jedro

Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana v fizični obliki. Lahko je tudi v elektronski obliki, če je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vendar pa določba 105.b člena ZPP glede elektronskih vlog za potrebe pravdnega postopka še ni operacionalizirana, kar pomeni, da je v socialnem sporu mogoče pritožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki, saj je le tako mogoče zagotoviti, da je na njej tudi lastnoročen podpis pritožnika. Ker tožnikova pritožba, ki je bila po elektronski pošti naslovljena na urad prvostopenjskega sodišča, nima, niti ne more imeti veljavnega podpisa, niti ni vložena v dveh izvodih, je z izpodbijanim sklepom kot nepopolna zakonito zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnika z dne 8. 9. 2015. Ugotovilo je, da ni popolna, ker ne vsebuje vseh predpisanih sestavin.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Če tudi je sodišče ugotovilo, da pritožba ni bila podpisana in vložena v dveh izvodih je zadostila zahtevam, saj elektronsko ni bila zavrnjena. Sistem je deloval in je bil tak način vložitve pritožbe mogoč.

Sicer pa vztraja, da se mu izplačajo zamudne obresti v skladu s 378. členom Obligacijskega zakonika. V sodbi je prevladal interes tožene stranke nad zakoni in ustavo. Pravica do obresti je pridobljena in ni pogojena s pritožbami, niti ne more biti kršena ali zanikana z neustreznimi sodbami sodišč.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju pritožbe, vložene zoper sodbo V Ps 53/2013 z dne 8. 7. 2015. Z njo je zavrnjen tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od razlik pokojnin, ki bi morale biti izplačane po odločbi o pokojnini pred sprejemom ZUJF-a in pokojnino, ki mu je bila izplačana po odločbi z dne 26. 4. 2013. 5. Pravna podlaga za rešitev predmetne procesne zadeve je podana v določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki urejajo postopek z rednim pravnim sredstvom, torej s pritožbo.

6. ZPP v 335. členu ZPP določa nujne sestavine, ki jih mora imeti vsaka pritožba, da jo je sploh dopustno obravnavati po vsebini. V pritožbi mora biti namreč navedena sodba, zoper katero se vlaga; izjava da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbeni razlogi in podpis pritožnika. Če katera od navedenih sestavin manjka, glede na 3. odstavek 343. člena ZPP pritožba ni popolna. Nepopolne pritožbe ni dopustno vračati v popravo (336. člen ZPP), kar je logično, saj je stranka na vse nujne sestavine ustrezno opozorjena že v pravnem pouku.

V skladu s 1. odstavkom 343. člena ZPP je nepopolno pritožbo (tudi prepozno ali nedovoljeno) ob formalnem preizkusu dolžan zavreči predsednik senata sodišča prve stopnje. Na tem pravnem temelju je tudi v predmetni zadevi utemeljeno izdan izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe.

7. Sodišče prve stopnje namreč pravilno razloguje, da je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana v fizični obliki. Lahko je tudi v elektronski obliki, če je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vendar hkrati pravilno pojasnjuje, da določba 105.b člena ZPP glede elektronskih vlog za potrebe pravdnega postopka še ni operacionalizirana(1).

Navedeno seveda pomeni, da je tudi v sodno socialnem sporu mogoče pritožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki, saj je le tako mogoče zagotoviti, da je na njej tudi lastnoročen podpis pritožnika. Ker tožnikova pritožba, ki je bila po elektronski pošti naslovljena na urad prvostopenjskega sodišča nima, niti ne more imeti veljavnega podpisa, niti ni vložena v dveh izvodih, je z izpodbijanim sklepom kot nepopolna zakonito zavržena. Tožnikova pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

8. Na koncu je potrebo le še poudariti, da ostale pritožbene navedbe, ki pomenijo nestrinjanje z zavrnilno prvostopenjsko sodbo o vtoževanih zakonskih zamudnih obresti zaradi očitane nepravilne uporabe obligacijskega zakonika, pravno niso upoštevne. Ob zakonitem zavrženju pritožbe je sodba iz spora o glavni stvari že pravnomočna in njeno vsebinsko obravnavanje sploh ni dopustno.

9. Glede na predhodno obrazloženo je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.

(1) Kot npr. za izvršilne predloge na podlagi verodostojne listine ali zemljiškoknjižne predloge .