Jedro

Ker tožnik v danem roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi te terjatve ni poravnal, je organ prve stopnje, kot pristojni organ za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, upravičeno začel s postopkom davčne izvršbe z izdajo izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniku sta bila v postopku davčne izvršbe izdana dva prvostopenjska sklepa: DT 4933-169535/2015-7 z dne 27. 5. 2016, za plačilo denarne kazni v znesku 250,00 EUR in stroške izdaje sklepa v višini 25,00 EUR in številka, DT 4933-173364/2015-7 z dne 27. 5. 2016, za plačilo stroškov postopka v znesku 150,00 EUR in stroške izdaje sklepa v višini 25,00 EUR. Oba sklepa navajata izvršilne naslove z datumi izvršljivosti in pravno podlago za njihovo izdajo v Zakonu o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). S sklepom pod točko I. izreka je tožena stranka kot drugostopenjski organ odločila, da se pritožbena postopka zoper oba prej navedena sklepa združita v postopek, ki se vodi pod številko DT-499-23-129/2016. Z odločbo istega upravnega akta pod točko II izreka je odločeno, da se pritožbi delno ugodi in se sklep Finančne uprave Republike Slovenije, številka DT 4933-169535/2015-7 z dne 27. 5. 2016 in sklep Finančne uprave Republike Slovenije, številka DT 4933-173364/2015-7 z dne 27. 5. 2016, v 1. točki izreka spremeni, tako da se glasi: "Dolžnik A.A., davčna številka je dolžan plačati na podlagi plačilnega naloga Policijske postaje Sevnica, številka 0000111728371 z dne 20. 6. 2015, ki je postal izvršljiv dne 15. 10. 2015 globo v višini 250,00 EUR in na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Sevnici, številka ZSV 29/2015 z dne 24. 8. 2015, ki je postala izvršljiva dne 23.10.2015, v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Policijske uprave Novo Mesto, številka 991007532906-4 z dne 2. 9. 2015, sodno takso v višini 150,00 EUR in stroške za izdajo sklepa v višini 25,00 EUR. V preostalem delu pa je sklep Finančne uprave Republike Slovenije, številka DT 4933-169535/2015-7 z dne 27. 5. 2016 potrdila in pritožbo tožnika zavrnila.

2. Tožena stranka glede II. točke izreka, ki se nanaša na odločbo in je sporen v tem primeru, navaja, da je pritožbeni organ spremenil 1. točko izreka prvostopenjskega sklepa tako, da se z njim pritožnika terja po obeh izvršilnih naslovih, ki so bili podlaga za izvršbo po izpodbijanih dveh sklepih in da se ta glasi kot je navedeno v izreku. V nadaljevanju navaja določbe 143., 144., 151. in 156. člena ZDavP-2, ki določajo izvajanje postopka davčne izvršbe in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Vsi ti pogoji so bili izpolnjeni, kar izhaja iz pravnih izvršilnih naslovov, ki jih v nadaljevanju našteva in razlaga.

3. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je na Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi hudih nepravilnosti do katerih je prišlo pred Okrajnim sodiščem v Sevnici. Dal je vlogo za odplačilo globe z delom v splošno korist oziroma v obrokih, ta pa se je obravnavala kot pritoževanje zoper plačilni nalog o prekršku. Prekršek v celoti priznava in obžaluje na podlagi slabega gmotnega stanja pa meni, da je upravičen do odplačila globe z delom v splošno korist. Okrajno sodišče v Sevnici o tem ni odločalo. Terjatev davčnega urada je preuranjena. Nastale bi mu nepopravljive posledice. Izterjava celotne globe v višini 400,00 EUR je neupravičena. Davčnemu organu je lahko dolžan največ 250,00 EUR. Ker o izterjavi globe po plačilnem nalogu, številka PP Sevnica še ni odločeno, mora najprej o hudi postopkovni napaki sevniškega sodišča odločiti in izdati zakonito sodno odločbo, Vrhovno državno tožilstvo. Šele ko bo tožilstvo odločilo o tem, zakaj sodišče v Sevnici ni odločalo o njegovem predlogu za nadomestilo plačila globe z delom v splošno korist, bo mogoče šteti, da je bil njegov predlog o obročnem odplačilu, oziroma delu v splošno korist pravilno obravnavano. Te odločitve sevniškega sodišča tudi ni mogoče sklepati po tem, ali je terjatev in v kakšnem znesku dejansko upravičena ali ne. Tožnik smiselno predlaga, da sodišče drugostopenjsko izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnik izpodbija sklep tožene stranke, ki je pod I. točko prvostopenjskega davčnega sklepa združila oba davčna postopka z obrazložitvijo, da se tožnika terja po obeh izvršilnih naslovih. Sodišče je v tem upravnem sporu presojalo zakonitost obeh prvostopenjskih upravnih aktov in upravni akt (ta vsebuje sklep o združitvi in odločbo) tožene stranke, ki je izdan v pritožbenem postopku.

7. Po presoji sodišča, sta oba prvostopenjska upravna akta pravilna in zakonita, ter izhajata iz vseh dejstev navedenih v listinah v upravnem spisu in imata tudi podlago v materialnih predpisih. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi obeh izpodbijanih odločb navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, katere je dodatno še obrazložil upravni organ druge stopnje. Sodišče je zato v celoti sledilo njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

8. Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo drugih nedenarnih nedavčnih obveznosti, je odločba, sklep ali plačilni nalog, s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V tem primeru je izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi plačilni nalog za plačilo denarne kazni po plačilnem nalogu, številka 0000111728371 z dne 20. 6. 2015, ki ga je izdala Policijska postaja Sevnica, in ki je postal izvršljiv 15. 10. 2015. Tožnik obveznosti določene v tej odločbi, to je plačila globe, ni plačal, kar je razvidno tudi iz listin upravnega spisa in tega niti v tožbi ne zatrjuje. Listine upravnega spisa izkazujejo tudi, da je bil tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa, na podlagi 146. člena ZDavP-2, dne 8. 12. 2015 izdan opomin pred izvršbo.

9. Iz izreka sodbe Okrajnega sodišča v Sevnici, številka ZSV 29/2015 z dne 24. 8. 2015 izhaja, da je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse kot stroškov postopka, zaradi vložene zahteve za sodno varstvo v višini 150,00 EUR. Sodba je postala pravnomočna dne 8. 10. 2015 in izvršljiva dne 23. 10. 2015. Ker tožnik v tem danem roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi te terjatve ni poravnal, je organ prve stopnje, kot pristojni organ za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, upravičeno začel s postopkom davčne izvršbe z izdajo izpodbijanega sklepa.

10. Sodišče v tem upravnem sporu še poudarja, da peti odstavek 157. člena ZDavP-2 določa, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne s tožbo v sodnem postopku. V tem postopku oziroma sporu se namreč presoja samo pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov. Sodišče tako zavrača kot neutemeljene in brez pravne podlage tožbene navedbe, ki se nanašajo na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti pred Državnim tožilstvom Republike Slovenije, s katero tožnik želi doseči namesto plačila globe odobritev javnih del z delom v splošno korist, četudi mu je bilo spisovno izkazano odobreno njeno obročno odplačilo.

11. Glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.