Jedro

Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na priloženo sliko poštnega nabiralnika in navaja, da je na njem pojasnilo, da subjekt vpisa ne posluje več na tem naslovu oziroma je neznan ter da naj se pisanja ne vročajo za podjetja, ki niso navedena na nabiralniku, saj na tem naslovu ne poslujejo več.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije. Ugotovilo je, predložena fotografija poštnega nabiralnika, na katerem so navedene firme in delovni čas drugih gospodarskih družb, ni pa naveden subjekt vpisa, ne izkazuje, da ta ne posluje na poslovnem naslovu. Tudi ne zadostuje za domnevo, da na naslovu ne sprejema uradnih pošiljk in da je na naslovu neznan upoštevaje, da predlagatelj ni navedel kdaj se je subjekt vpisa izselil in kdaj je fotografija nastala.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da je slika nabiralnika, ki je bila priložena predlogu, dejansko slika poštnega nabiralnika na naslovu, na katerem je pojasnilo, da subjekt vpisa na tem naslovu ne posluje več oziroma je neznan. Odločitev sodišča je pretirano stroga in omejevalna do predlagatelja, kateremu aktivno legitimacijo za vložitev predloga v vsebini, kot je predlog z dne 16. 4. 2024, omogoča zakon. Nepravilno in nezakonito je postopanje sodišča, ki izvotli jasno zakonsko določbo, da je upravičen predlagatelj tudi lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, ter da lahko predlaga začetek postopka na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v zvezi z izpodbojno zakonsko domnevo iz 1. alineje drugega odstavka 427 člena ZFPPIPP.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Predlagatelj neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je arbitrarno in samovoljno zaključilo, da bi lahko bil celo upnik subjekta vpisa, kajti ugotavljanje ali je tudi upnik subjekta vpisa ni pravno pomembno v tem pritožbenem postopku.

5.Prav tako ne drži očitek, da je sodišče neobrazloženo zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predlagatelja in da je zavrnitev arbitrarna. Sodišče prve stopnje je obrazloženo zavrnilo ta dokazni predlog, ker naj bi predstavljal nedovoljen informativni dokaz. Drugo pa je, ali je obrazložitev pravilna.

6.V registrskem postopku sodišče presoja samo formalne pogoje za vpis. Prvi odstavek 34. člena ZSReg določa, da registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi: 1. da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, […].

7.V obravnavanem primeru je to narekovalo presojo sodišča ali iz predloženih listin predlagatelja izhaja utemeljenost zahtevka za vpis začetka postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra po 431. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Kot določa prvi odstavek 434. člena ZFPPIPP, sodišče izda sklep o začetku postopka izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog.

8.Izbrisni razlogi so trije in so določeni alternativno v prvem odstavku 427. člena ZFPPIPP. Glede na predložene listine je za ta primer pomemben izbrisni razlog po drugi točki: če pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. V drugem odstavku 427. člena ZFPPIPP so urejene tudi izpodbojne domneve za prva dva izbrisna razloga. Vendar domneve le olajšujejo dokazovanje. Zato izbrisa pravne osebe iz sodnega registra ni mogoče doseči zgolj s sklicevanjem na zakonske domneve izbrisnega razloga iz drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pač pa je mogoče obstoj izbrisnih razlogov dokazovati tudi s sklicevanjem na določen konkreten zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki utemeljuje določen izbrisni razlog. To pomeni, da predlagatelj lahko predloži listine in registrsko sodišče mora ugotavljati ali iz teh izhaja, da subjekt vpisa ne posluje na registriranem poslovnem naslovu.

9.Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na priloženo sliko poštnega nabiralnika in navaja, da je na njem pojasnilo, da subjekt vpisa ne posluje več na tem naslovu oziroma je neznan ter da naj se pisanja ne vročajo za podjetja, ki niso navedena na nabiralniku, saj na tem naslovu ne poslujejo več. Prav ima tudi, da lahko pretirano stroga in omejevalna presoja listin izvotli zakonsko določbo prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP, da je upravičen predlagatelj začetka postopka izbrisa lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. Če je sodišče v dvomu in oceni, da je potrebno razjasniti ali ugotoviti odločilna dejstva, kot izhajajo iz listin, ima v drugem ter tretjem odstavku 32. člena ZSReg možnost razpisati narok ali zaslišati udeležence izven naroka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine zadeve, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do ugovora po 435. členu ZFPPIPP, ne more samo odpraviti omenjene kršitve. To bi pomenilo, da bi samo začelo postopek izbrisa, kar je naloga sodišča prve stopnje, ki mora javno objaviti sklep o začetku postopka izbrisa. Zato je ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (tretja točka 39. člena ZSReg).

10.V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu in upošteva razloge iz tega sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 427, 427/1, 427/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.