Jedro

Izključna krajevna pristojnost glede na lego stečajnega sodišča po 63. čl. ZPP velja le za spore, to je pravdne postopke, medtem ko je izvršilni postopek nesporni postopek. Zato je konkurenca dveh izključnih pristojnosti med 63. čl. ZPP in specialnimi določbami ZIZ le navidezna. Za odločanje o izvršilnem predlogu upnika, ki je v stečaju, je krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na določbe 77., 78. in 143. čl. ZIZ.

Izrek

1) Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2) Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v obravnavani zadevi ter odločilo, da se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu kot pristojnemu sodišču. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz razloga napačne uporabe materialnega prava in navedel, da je po 63. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za spore v stečajnem postopku določena izključna krajevna pristojnost po legi stečajnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Izključna pristojnost glede na lego stečajnega sodišča po 63. čl. ZPP velja le za spore, to je pravdne postopke, medtem ko je izvršilni postopek nesporni postopek. Zato je konkurenca dveh izključnih pristojnosti med 63. čl. ZPP in specialnimi določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) le navidezna. Upnik je predlagal izvršbo z rubežem sredstev na dolžnikovem računu pri Agenciji RS za plačilni promet, Ekspozituri v Slovenj Gradcu, podrejeno pa tudi rubež, ocenitev in prodajo dolžnikovih premičnin, ki se nahajajo na dolžnikovem sedežu na naslovu P. xy v Slovenj Gradcu ali kjerkoli drugje. ZIZ kot specialni predpis za izvršilni postopek v 143. čl. določa, da je za izvršbo na denarna sredstva izključno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež organizacije za plačilni promet ali njene enote, ki vodi dolžnikov račun. V 77. čl. ZIZ je določeno, da je za izvršbo na premičnine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, v kolikor pa upnik ni navedel, kje so stvari, je pristojno sodišče po sedežu dolžnika (2. odst. 78. čl. ZIZ). Glede na povedano je jasno, da je po vseh omenjenih določilih ZIZ krajevno pristojno sodišče v Slovenj Gradcu in ne v Kranju, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora v skladu s 1. odst. 154.čl. in 1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ sam nositi svoje pritožbene stroške.