Jedro

Obravnavani revizijski predlog v pretežnem delu obsega zgolj opis dogajanja. Utemeljitev predloga, ki bi morala predstavljati jedro, je nesorazmerno kratka in vsebinsko prazna. Tožnica zgolj parafrazira predlagana revizijska vprašanja in ob tem splošno navaja, da so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse ter enotno uporabo prava. Odločitvi drugostopenjskega sodišča pavšalno nasprotuje. Z razlogi se tožnica ne sooči, prav tako ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Med strankama je potekal postopek, v katerem je tožnica zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi objave časopisnega članka. Po pravnomočnem zaključku naj bi tožnica vpogledala v spis in ugotovila, da se nekatera pisanja, naslovljena nanjo, v zaprtih ovojnicah še vedno nahajajo tam. Tožnica je zato vložila predlog za obnovo postopka in navedla, da ji z opustitvijo vročanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

2.Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo. Pojasnilo je, da so ji bila pisanja vročena v poštni predal, na naslov, ki ga je navedla sama. Poudarilo je, da je tožnica sama odgovorna za prevzemanje pošiljk.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Dodatno je opozorilo, da je odškodninski postopek tekel po volji tožnice.

4.Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede treh revizijskih vprašanj.

5.Predlog ni popoln.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve v zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). O dopustitvi odloča na podlagi predloga, v katerem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oz. neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

7.Obravnavani revizijski predlog v pretežnem delu obsega zgolj opis dogajanja. Utemeljitev predloga, ki bi morala sestavljati jedro, je nesorazmerno kratka in vsebinsko prazna. Tožnica zgolj parafrazira predlagana revizijska vprašanja in ob tem splošno navaja, da so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse ter enotno uporabo prava. Odločitvi drugostopenjskega sodišča pavšalno nasprotuje. Ponovno se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up 520/16, do katere se je drugostopenjsko sodišče že opredelilo, in citat, ki ga tožnica izpostavlja, postavilo v širši kontekst odločbe. Prav iz slednje izvira nosilni argument sodišča, da je odškodninski postopek tekel z voljo (tj. vedenjem) tožnice; kar da pomeni bistveni razlikovalni element postopanja sodišč v zvezi z vročanjem sodnih pisanj. S tem razlogom se tožnica ne sooči, prav tako ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.

8.Upoštevajoč povedano, vsebinska presoja revizijskega predloga ni mogoča, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.