Jedro

Glede na trditve predlagateljic, potrjene s priloženimi dokazi, je pravilen zaključek sodišča, da se predlagateljici zaradi objave sodbe počutita ponižani in ogroženi ter ob objavi njunih osebnih podatkov čutita duševno stisko, zato je psihično nasilje v smislu petega odstavka 3. člena ZPND podano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu N 3/2019 z dne 29. 1. 20191 (I. točka izreka). Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da ima zapis sodišča v odločbah za nasprotnega udeleženca velik pravni in moralni pomen in nima simbolnega pomena. Če sodišče izda odločbo v imenu ljudstva, ima ljudstvo pravico vedeti, kakšno sodbo izda sodišče v njihovem imenu. Nasprotni udeleženec je sodbo objavil, ker ga druga predlagateljica povsod blati. Ker nasprotni udeleženec živi 130 km stran od kraja, kjer živi otrok z materjo, se pred blatenjem težko brani. Da bi ljudje v kraju, kjer druga predlagateljica blati nasprotnega udeleženca, lahko spoznali resnico, je ta objavil sodbo v imenu ljudstva. Sodišče ne upošteva, da izrecna volja predlagateljic, da se sodba ne objavi, preden jo je nasprotni udeleženec objavil, ni bila izkazana in dokazana. Nasprotni udeleženec ni povzročil psihičnega nasilja nad predlagateljicama v smislu 5. točke 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Iz dokazov v spisu je razvidno, da je psihične težave pri predlagateljicah povzročila odločitev sodišča v sodbi IV P 127/2017, da stiki ostanejo. Težko je dokazati, da sta imeli predlagateljici kakršnekoli težave prav zaradi objave sodbe. Navaja, da je sodišče v sklepu N 3/2019 z dne 19. 1. 2019 svojo odločitev utemeljilo tudi na sklepu N 48/2018. V navedeni zadevi je sodišče predlog predlagateljice za ukrepe po 19. členu ZNPN zavrnilo. Taka odločitev bi bila pravilna tudi v tem sklepu. Zatrjevano psihično nasilje je vprašljivo, vsekakor pa ni dokazano. Verodostojnost izjav matere je močno vprašljiva, mati zlorablja psihološka potrdila. Predlaga, da se predlog predlagateljic v celoti zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, s katerim je odločilo o ugovoru nasprotnega udeleženca, ugotovilo, da je pretežni del ugovornih navedb usmerjen v pojasnjevanje razlogov in ozadja nerazrešenega partnerskega razmerja med nasprotnim udeležencem ter drugo predlagateljico in kako ga ta odtujuje od mladoletne hčere. Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje nasprotni udeleženec v ugovoru niti ni izpodbijal, ni se pa strinjal s pravnim zaključkom o (ne)dopustnosti objave sodbe. V sklepu z dne 29. 1. 2019 je namreč sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni dvoma, da je nasprotni udeleženec sodbi res objavil, saj je to priznaval tudi sam v odgovoru na predlog, trdil pa je, da zato, da je dal ožji javnosti možnost, da si prebere, kakšna je v resnici druga predlagateljica in je zato sodbo obesil na javnem mestu. Sodišče prve stopnje je že v sklepu z dne 29. 1. 2019 pravilno navedlo, da tovrstno ravnanje ni dopustno, pravilne razloge o tem navaja tudi v izpodbijanem sklepu. Zapis v naslovu odločbe namreč ne pomeni, da je vsebina sodbe z njenimi razlogi in obrazložitvijo javna.

5. Nasprotni udeleženec neutemeljeno opozarja, da sodišče ne upošteva, da izrecna volja predlagateljic, da se sodba ne objavi, ni bila izkazana in dokazana. Njegovo stališče, da sodbe ne bi smel objaviti le ob izrecnem nasprotovanju predlagateljic, je namreč zmotno.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje nasprotnega udeleženca, ko je z objavo sodbe, ki z obrazložitvijo obsega tudi osebne podatke predlagateljic, posegel v njuno pravico do zasebnosti, njuno dostojanstvo in integriteto in jima s tem povzročil duševno stisko v smislu petega odstavka 3. člena ZPND, ni dopustno. Nasprotni udeleženec v zvezi s tem neutemeljeno navaja, da ni povzročil psihičnega nasilja nad predlagateljicama v smislu petega odstavka 3. člena ZPND, ker naj bi bilo iz dokazov v spisu razvidno, da je psihične težave pri predlagateljicah povzročila že sama odločitev sodišča. Tudi te navedbe niso utemeljene in prav tako ne trditev, da zatrjevano psihično nasilje glede na vprašljivost verodostojnosti izjav matere ni dokazano. V postopku po ZPND je namreč dokazni standard nižji. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Glede na trditve predlagateljic, potrjene s priloženimi dokazi, je pravilen zaključek sodišča, da se predlagateljici zaradi objave sodbe počutita ponižani in ogroženi ter ob objavi njunih osebnih podatkov čutita duševno stisko, zato je psihično nasilje v smislu petega odstavka 3. člena ZPND podano. Sodišče prve stopnje je ob povedanem ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 29. 1. 2019 pravilno zavrnilo. Nasprotni udeleženec se neutemeljeno sklicuje na predhodni sklep N 48/2018, s katerim je sodišče predhodni predlog za določitev ukrepov po 19. členu ZPND, ki se je nanašal na drugo časovno obdobje in na drugačno dejansko stanje, zavrnilo.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 Nasprotni udeleženec je vložil ugovor zoper I. točko izreka sklepa z dne 29. 1. 2019, s katero je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepovedalo objavljanje osebnih podatkov obeh predlagateljic, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo nanju, predvsem iz pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 127/2017, vključno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 18. 7. 2018, izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Črnomlju I 287/2018 in pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Kranju P 250/2018.