Jedro

Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. Prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. V predlogu tudi ni navedel nobene odločbe Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje, niti odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega oziroma Vrhovnega sodišča. Predlog je po vsebini revizija, saj v njem izraža nestrinjanje z zaključki sodišč druge in prve stopnje o pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o izpolnjevanju pogoja iz člena 109/1 ZDR-1.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa tudi njegov reintegracijski in reparacijski zahtevek. Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem pa ne zastavlja nobenega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. 4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj., ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, poleg tega pa mora na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije ni zadostil, saj v predlogu ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. Prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. Tožnik v predlogu tudi ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje sporno vprašanje rešilo nezakonito. Poleg tega ni navedel nobene odločbe Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje, prav tako pa ni navedel nobene odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega sodišča oziroma na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča. Tožnikov predlog je po vsebini revizija, saj v njem izraža le nestrinjanje z zaključki sodišč druge in prve stopnje o tem, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v subjektivnem tridesetdnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1) in da je bil za zakonitost te odpovedi izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. 7. Ker predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih pogojev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.