Jedro

Pri presoji, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je po mnenju sodišča potrebno predvsem upoštevati, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v zadevi opr. št. Ps 984/2010 zaradi uveljavljanja zahtevkov iz socialnega zavarovanja. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik dne 5. 5. 2010 vložil prošnjo za dodelitev BPP, pri tem pa v vlogi ni navedel zadeve, zaradi katere prosi za brezplačno pravno pomoč, niti ni priložil dokumentacije, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati o predmetu njegovega zahtevka. Na zahtevo organa, da opredeli zahtevek, je prosilec dne 17. 5. 2010 podal izjavo, da želi pomoč v zadevi opr. št. Ps 984/2010 pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Na podlagi navedenega je organ opravil poizvedbe in ugotovil, da je tožnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložil laično, nerazumljivo tožbo brez kakršnih koli prilog. Organ je opravil tudi poizvedbe pri Centru za socialno delo Ruše, ki je posredoval odločbi prve in druge stopnje o zavrnitvi izredne denarne socialne pomoči. V zvezi z navedenima odločbama organ za BPP ni ugotovil nobenih nepravilnosti, prav tako je tožnik na zapisnik podal izjavo, da zoper te odločbe ni vložil tožbe, ampak zaradi molka organa pri odločanju o oprostitvi plačila storitev institucionalnega varstva. Organ za BPP je zato opravil poizvedbe pri Centru za socialno delo Maribor, ki je posredoval vso dokumentacijo v zvezi s postopkom za oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva. Iz dokumentacije je razvidno, da je center za socialno delo dne 10. 4. 2009 tožniku izdal sklep, s katerim je njegovo pritožbo zavrgel kot prepozno. Tožena stranka tudi v zvezi z navedenim postopkom ni ugotovila nepravilnosti, prav tako navedbe glede molka niso izkazane. Upoštevaje določbo 24. člena ZBPP je zato tožena stranka vlogo zavrnila, saj predmetna zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno začeti oz. nadaljevati.

Tožnik v laični tožbi navaja, da odločbo izpodbija v celot, ker so v njej same pomanjkljivosti in je napisana zelo površno. Sodišče je štelo, da je tožnik smiselno predlagal odpravo izpodbijane odločbe.

Tožen stranka v odgovoru na tožbo podrobneje opisuje poizvedbe, ki jih je v zvezi s tožnikovo vlogo opravila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani ter pri Centru za socialno delo Maribor in Ruše. Molk organa bi bil podan, če pristojni organ ne bi izdal odločbe in je vročil stranki v predpisanem roku. V obravnavanem primeru pa je bila odločba Centra za socialno delo Maribor tožniku vročena, tožnik pa je svojo pritožbo zoper odločbo umaknil. Kljub temu je še vložil dve pritožbi, vendar jih je center zavrgel kot prepozni. Organ za BPP je opravil obsežne poizvedbe, da bi ugotovil utemeljenost tožnikovih navedb tudi z namenom, da bi pomagal tožniku pri ugotovitvi morebitnega kršenja njegovih pravic. Prav tako je imel tožnik ves čas postopka možnost predložiti kakršna koli dokazila o utemeljenosti njegovih trditev glede molka organa ali glede kakšnih drugih kršitev. Na podlagi uradnih poizvedb ter predložene dokumentacije je organ ugotovil, da ni razlogov za varstvo pravic tožnika v zvezi z molkom organa niti v zvezi s socialnimi pravicami, zato je zaključil, da je tožnikova vloga nerazumna in da ni smiselno dodeliti brezplačne pravne pomoči za nadaljevanje postopka, ki nima verjetnega izgleda za uspeh. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 – UPB, 23/2008, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: - da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati; - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v zvezi s tožbo, ki jo je vložil pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani in se vodi pod opr. št. Ps 984/2010. Iz pojasnila Delovnega in socialnega sodišča z dne 18. 5. 2010 je razvidno, da je tožnik vložil nepopolno vlogo ter da je bil pozvan na odpravo pomanjkljivosti vloge, saj je iz tožbe razvidno le, da jo vlaga zoper Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaradi neizdaje odločbe drugostopnega organa.

Kot je že navedeno v obrazložitvi te sodbe, se po določbah ZBPP kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči tudi zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Te okoliščine so primeroma določene v 24. členu ZBPP. Med drugim zakon tudi določa, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri presoji ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je po mnenju sodišča potrebno predvsem upoštevati, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. V zvezi z okoliščino, ki se nanaša na razumno sprožanje zadeve, pa že ZBPP v tretjem odstavku 24. člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tudi po presoji sodišča dejanske okoliščine, ki jih je v postopku na podlagi poizvedb pri pristojnih organih ugotovila tožena stranka, ne kažejo na verjetnost uspeha tožnikove tožbe v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem. Iz same tožbe namreč ni mogoče razbrati na kaj se nanaša tožnikov zahtevek, niti iz spisa ne izhaja, da je tožnik tožbo dopolnil v skladu s pozivom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Prav tako iz obvestil Centra za socialno delo Maribor izhaja, da je bila tožnikova pritožba zavržena kot prepozna, zato niti ne gre za situacijo, ko bi bilo možno sklepati, da gre za molk drugostopnega organa v zvezi s tožnikovo pritožbo. Tožnik je bil z navedenimi ugotovitvami v postopku tudi seznanjen, vendar kljub pozivom organa ni predložil nobenih dokazov, niti ni navedel okoliščin, ki bi bile relevantne za odločanje o njegovi prošnji za dodelitev BPP. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu tožnik tudi v tožbi ne ugovarja, saj navaja le, da je odločba pomanjkljiva in napisana površno, ni izkazano, da bi tožnikova tožba imela verjeten izgled za uspeh in da jo je razumno sprožati. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je namreč, da se omogoči posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitivni izid za prosilca. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen, je zato sodišče njegovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, ZUS-1).