12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 278/2002 z dne 27. 2. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 100/2000 z dne 27. 9. 2000 in s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani št. P 201/95 z dne 5. 7. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje razsodilo, da se razveljavi prodajna pogodba, ki sta jo sklenila pritožnica (v pravdi prva toženka) in drugi toženec dne 27. 10. 1992, ter aneks k tej pogodbi z dne 3. 11. 1992 za parcele št. 2345, 2346 in 2348 k.o. V. (imenovane "Dolga meja"). Drugemu tožencu je sodišče naložilo, naj navedene parcele ponudi v prednostni nakup tožniku, in sicer pod enakimi pogoji, kot so navedeni v pogodbi z dne 27. 10. 1992. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnica vložila pritožbo. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica je nato vložila tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Vrhovnemu sodišču očita, da je pri prodaji spornih parcel neutemeljeno dalo prednost tožniku, drugim potencialnim interesentom (med njimi tudi pritožnici, ki bi poskušala uveljavljati predkupno upravičenje tudi kot kmetica mejašinja) pa odvzelo možnost uveljavljanja predkupne pravice. Pritožnica opozarja na odločitev v pravdni zadevi št. P 121/93, kjer naj bi Vrhovno sodišče o istih parcelah zavzelo povsem drugačno stališče. Po mnenju pritožnice je odločitev Vrhovnega sodišča samovoljna oziroma arbitrarna. Poleg tega naj bi Vrhovno sodišče tudi v tej zadevi pritožnici odklonilo sodno varstvo po 23. členu Ustave. Pritožnica predlaga "odpravo" izpodbijanih sodb.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega prava in se tudi ne spušča v pravilnost dokazne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Očitek pritožnice, da je odločitev Vrhovnega sodišča samovoljna oziroma arbitrarna, smiselno pomeni zatrjevanje kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

5.Vendar je ta njen očitek neutemeljen. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijani sodbi Vrhovnega sodišča ni mogoče očitati. Podlaga za odločitev Vrhovnega sodišča so bile določbe 24. do 28. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in nasl. - v nadaljevanju ZKZ), ki so urejale prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč. Glede na to, da je pritožnica svojo prednostno pravico do nakupa utemeljevala s trditvijo, da je zakupnica spornih parcel, je Vrhovno sodišče preizkušalo presojo nižjih sodišč o tem, ali je med pritožnico in drugim tožencem obstajala zakupna pogodba v smislu 36. in 37. člena ZKZ. Vrhovno sodišče je stališča, na katera je oprlo svojo odločitev, utemeljilo z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Zgolj dejstvo, da se pritožnica s temi stališči ne strinja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi ustavnega procesnega jamstva, ki izvira iz 22. člena Ustave.

6.Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave vsakomur zagotavlja, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Kršitve te pravice pritožnica ne more utemeljevati s pavšalnim zatrjevanjem, da se je Vrhovno sodišče "zopet postavilo na formalistično načelo, da je za zakup potrebna ponudba skladno z določbami ZKZ, to pa pomeni, da se je revizija zopet postavila na stališče, da o stvari ne more soditi, ter je s tem odklonila sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave". Dejstvo, da odločitev Vrhovnega sodišča ni v korist pritožnice, namreč ne zadošča za ugotovitev, da je bila kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

7.Ker očitno ne gre za kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger